V Siriji ubit slovenski borec

Dolgo so poročila v slovenskih medijih polnile novice o domnevnih angažmajih naših državljanov, ki naj bi se v Siriji in Iraku borili na strani samooklicane Islamske države. Prav nič pa se do včeraj ni vedelo o tistih, ki naj bi bili udeleženi v bojih na drugi strani. Do včeraj, ko je spletni portal Conflict News, ki velja za dokaj zanesljivega, objavil novico, da sta med boji za strateško pomembno mesto Manbidž, ki je v rokah Islamske države (IS), v zadnjih dneh julija umrla slovenski državljan Martin Gruden in Britanec Dean Carl Evans, ki sta se borila na strani sirskih Kurdov pod imenoma Rodî Çekdar in Gîvara Rojava. Ministrstvo za zunanje zadeve te informacije še preverja, tudi na slovenski policiji jih niso mogli potrditi.

Domoljubi, plačanci, avanturisti

Novice včeraj ni bilo mogoče preveriti, tega ni mogel storiti niti odličen poznavalec Kurdistana, nekdanji novinar RTV Slovenija in zdaj svobodni novinar

Erik Valenčič

. Tudi on ni imel informacije, da bi se kateri od Slovencev tam boril, niti ni nikogar od njih med svojim bivanjem v tistih krajih srečal, toda v vrstah glavne kurdske milice v Siriji, Ljudskih zaščitnih enot oziroma YPG, se bori okoli 50 tisoč ljudi. Največ je seveda Kurdov, toda tako kot v enotah drugih vojska, teh pa je v Siriji na desetine, se borijo številni tujci - plačanci, avanturisti ali tisti, ki jim preprosto ni vseeno, kaj

se v svetu dogaja. Borci YPG so (bili) udeleženi v skoraj vseh pomembnejših bitkah v Siriji, od tiste legendarne za Kobani do zdajšnjih spopadov za mesto Alep. V sosednjem Iraku so se borili na gori Sinjar, kjer so pred genocidom rešili ljudstvo jazidov. Po drugi strani jih Turčija obtožuje, da izvajajo napade na turškem ozemlju in da so sirska veja prepovedane Kurdske delavske stranke (PKK), ki se že tri desetletja bori proti turškim oblastem. Je pa YPG tesna zaveznica ZDA v boju proti IS in na zahodu njene borce štejejo med tako imenovane dobre fante.
Niti

Bakhtyar Aljaf

, direktor mednarodnega inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije Ifimes, sicer iraški Kurd, informacij o Martinu Grudnu sinoči ni imel. Je pa dejal, da v sirskih demokratičnih silah, med katerimi so tudi kurdske, sodelujejo tudi tuji borci. "Po ocenah jih je med 100 in 300. Niso torej zastopani v takšnem obsegu kot v vrstah Islamske države. Pridružujejo se jim iz različnih motivov in razlogov. Nekateri iz domoljubja; ti živijo drugje po svetu, a prihajajo pomagat rojakom, ki krvavijo v domovini. V primeru Grudna velja ta razlog izključiti. Drugi tuji borci v sirskih demokratičnih silah so avanturisti, levičarji, pristaši komunistične internacionale, med turškimi analitiki pa obstaja tudi predpostavka, da so agenti različnih tajnih služb, ki imajo v vojni svoje interese."

Ranjeni slovenski vojaki

O žrtvah med slovenskimi vojaki ali prostovoljci smo doslej poročali le v primeru sodelovanja vojakov Slovenske vojske v misijah na tujem. Januarja 2014 je bil tako v Afganistanu med opravljanjem nalog na misiji v Afganistanu (ISAF) ranjen pripadnik Slovenske vojske, ki je bil ustreljen v nogo. Nasploh je bila ta misija za Slovence najnevarnejša v zgodovini: 5. julija 2005 so štirje vojaki v okolici Kabula s terenskim vozilom Hummer zapeljali na mino, a so jo odnesli skoraj nepoškodovani. Oktobra 2008 je eksplodiralo oklepno vozilo Valuk, a jo je osem slovenskih vojakov odneslo skoraj brez prask, 20. maja 2011 je bila v napadu na bazo v Heratu lažje ranjena pripadnica slovenskega kontingenta, 18. novembra 2013 pa so neznanci streljali na zavezniške vojake, a je bilo šest slovenskih vojakov nepoškodovanih. V začetku maja 2012 je bil v Kabulu ranjen nekdanji vojaški specialec, ki je takrat že bil zaposlen v zasebnem varnostnem podjetju. Ob tem so v Slovenski vojski našteli tudi nekaj samomorov, a o tem niso hoteli govoriti. Slovenska vojska pa se že pripravlja na udeležbo v novi, morda še nevarnejši misiji od tiste v Afganistanu. Do konca tega leta naj bi namreč v mesto Erbil v kurdskem delu Iraka poslala do 15 vojaških inštruktorjev. Erbil sicer velja za oazo miru v nemirnem Iraku, saj tam ni spopadov, pa tudi zadnji samomorilski napad je skoraj že zgodovina.