Sredin strelski napad na beograjski osnovni šoli, v katerem je življenje izgubilo osem otrok in šolski varnostnik, je v Srbiji in drugod odprl tudi vprašanje odgovornosti. Po oceni številnih je verjetnost za takšne tragične dogodke večja v državah, kjer je lažje priti do orožja. Tega je v Srbiji zelo veliko.
Po podatkih organizacije Small Arms Survey namreč Srbija po razširjenosti orožja med ljudmi zaostaja le za ZDA, kjer že dvajset let prihaja do strelskih napadov po šolah, in Jemnom, kjer že skoraj desetletje traja državljanska vojna. V povprečju ima sto prebivalcev Srbije v lasti 39 kosov prijavljenega in skritega orožja. Za primerjavo: v Sloveniji, ki po tem kriteriju zaostaja za skandinavskimi državami, Nemčijo, Avstrijo in Francijo, naj bi ga bilo 2,5-krat manj.
Toda število kosov registriranega orožja v Sloveniji v zadnjih letih strmo raste.
Kaj so uradni razlogi za kupovanje orožja
Na zadnji dan lanskega leta je imelo 45.025 posameznikov in pravnih oseb dovoljenje za nabavo skupaj že več kot 160.000 kosov orožja. To je skoraj 6.000 več kot leta 2021.
Še nedolgo nazaj so bile te številke precej nižje. Leta 2015 je imelo slabih 40.000 posameznikov in podjetij v Sloveniji dovoljenje za skupaj približno 132.000 kosov orožja, torej petino manj kot danes.
Zgolj v osmih letih smo tako v Sloveniji dobili več kot 5.000 novih lastnikov orožja in skoraj 30.000 novih kosov. Zakaj so ga kupovali?
1. Daleč največ kosov orožja v Sloveniji se še vedno uporablja za lov. Po podatkih ministrstva za notranje zadeve je bilo na zadnji dan lanskega leta izdanih skupaj 77.516 orožnih listov za lovsko orožje. To je 6.400 več kot leta 2015, pri čemer se je število lastnikov v tem času celo zmanjšalo.
2. Daleč najbolj je zraslo število dovoljenj za potrebe športa. Število kosov športnega orožja se je v slabem desetletju praktično podvojilo – z 8.600 na 15.500.
3. Hitro raste tudi število dovoljenj za posest orožja – lani se je to število približalo 39.000. Še skoraj 16.000 kosov orožja pa so lastniki v Sloveniji do zdaj kupili v zbirateljske namene.
4. Prvič v zadnjih osmih letih pa se je povečalo število orožnih listov, ki so jih posamezniki pridobili zaradi lastne varnosti. Teh je bilo lani 5.830, skoraj 700 več kot v letu 2021.
Zakonsko okno SDS za nakup polavtomatskega orožja
Slovenija je sicer sredi leta 2021 postala ena od redkih evropskih držav, v kateri lahko civilisti zakonito pridobijo polavtomatsko dolgocevno strelno orožje, ki po direktivi EU velja za varnostno grožnjo. To so jim omogočile spremembe zakona o orožju, ki jih je sprejela nekdanja koalicija Janeza Janše. Od takrat so lahko polavtomatske puške in drugo orožje ob športnih strelcih kupovali tudi člani strelskih organizacij, ki imajo status nevladne organizacije v javnem interesu na področju obrambe.
Ena od teh organizacij je tudi strelsko društvo, ki ga je ustanovilo Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO). Odločbo o podelitvi tega statusa je društvo prejelo aprila 2021, tik preden je vlada obravnavala spremembe orožarskega zakona. Uradno jih je predlagalo ministrstvo za notranje zadeve, ki ga je vodil Aleš Hojs, pred tem predsednik Združenja VSO. Poslancem jih je v državnem zboru predstavljal še en član predsedstva VSO - takratni državni sekretar Božo Predalič.
Pri noveli zakona o orožju nekdanja koalicija ni upoštevala direktive, ki jo je Evropski parlament zaradi terorističnih napadov po Evropi sprejel štiri mesece pred tem. Z njo je želel civilistom onemogočiti pridobitev orožja, ki lahko pomeni varnostno grožnjo. To so polavtomatska strelna orožja s fiksno ali snemljivo napravo za polnjenje, ki jih je zelo lahko mogoče predelati v avtomatsko strelno orožje.
Orožje kupil tudi nekdanji minister
Takoj po prihodu na oblast je koalicija Roberta Goloba med 11 zakoni, ki jih je pred tem spremenila Janševa vlada, v prvotno stanje vrnila tudi orožarskega. To je povzročilo veliko negodovanja poslancev SDS, saj bi po njihovem s sledenjem evropski direktivi trajno ukinili nekatere strelske športne discipline. "Zdaj pa vi mi povejte, no, kdo ve, koliko je bilo v Sloveniji težkih zločinov s strelnim orožjem športnikov, slovenskih športnikov? No, kdo ve, ko ste vsi tako glasni. Vam lahko pomagam – nič, nula, niti enega," je govoril poslanec SDS Branko Grims.
Kako so torej na razširjenost orožja v Sloveniji vplivale zakonske spremembe? Po uradnih podatkih ministrstva, ki ga zdaj vodi Boštjan Poklukar, je bilo med avgustom 2021, ko je začel veljati Hojsov zakon, in lanskim majem izdanih 48 dovoljenj za nabavo polavtomatskega strelnega orožja, avtomatskega strelnega orožja, ki je bilo predelano v polavtomatsko, in polavtomatskega dolgocevnega orožja, za potrebe športa. Od teh so jih sedem prejeli člani nevladnih organizacij v javnem interesu na področju obrambe, ki so skupaj kupili devet kosov orožja. Dovoljenje za nabavo pa so pridobila še štiri podjetja.
V istem obdobju je sicer lastnik orožja postal tudi Hojs. Upravna enota Ljubljana mu je namreč dovoljenje za nabavo izdala v začetku lanskega aprila, dobra dva tedna pred lanskimi parlamentarnimi volitvami. Za katero orožje gre, Hojs nikoli ni razkril. Prvotno vlogo pa je moral dopolniti po tem, ko so ga na upravni enoti varnostno preverili z vidika morebitnih zadržkov javnega reda, zanesljivosti in drugih okoliščin.
