Bruto investicije so se povečale v večino osnovnih sredstev, v povprečju so bile za 19,2 odstotka večje kot pred letom. Najbolj so se povečale investicije v druge stroje in opremo, za 43,2 odstotka. Povečale so se tudi zaloge, ki so k rasti BDP prispevale 3,4 odstotne točke.
Končna potrošnja gospodinjstev se je povečala za 18,8 odstotka in je bila celo višja od tiste v predkoronskem drugem četrtletju 2019. Izrazito višji so bili izdatki gospodinjstev za nakupe vseh vrst blaga in storitev.
Uvoz se je med aprilom in junijem v primerjavi z drugim četrtletjem lani povečal za 34,9 odstotka, izvoz pa za 30,2 odstotka. Povečala sta se tako izvoz in uvoz blaga kot tudi izvoz in uvoz storitev, slednjih sicer nekaj manj.
Umar: K rasti BDP prispeval zlasti učinek osnove
Gibanje BDP v drugem četrtletju odraža izboljševanje epidemičnih razmer in postopno sproščanje zajezitvenih ukrepov, hkrati pa tudi prilagajanje gospodarstva in potrošnikov spremenjenim razmeram, komentirajo na Umarju. Je pa k 16,3-odstotni rasti močno prispevala nizka osnova, saj so lani gospodarsko aktivnost dušili omejitveni ukrepi.
Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) je bil v drugem četrtletju za 1,9 odstotka večji kot v prvem četrtletju letos ter za 16,3 odstotka višji kot pred letom dni, je danes objavil Statistični urad RS.
V dejavnostih, vezanih na mednarodno menjavo, kot so promet in izvozno usmerjene predelovalne dejavnosti, na katere so imeli zajezitveni ukrepi na splošno manjši vpliv, se je tako nadaljevalo okrevanje, ki se je začelo že sredi lanskega leta. Nadaljevalo se je tudi okrevanje investicij v osnovna sredstva, predvsem v opremo in stroje, ugotavljajo na Uradu RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar).
Z nadaljnjim sproščanjem omejitvenih ukrepov pa so poleg trgovine, kjer so bili prihodki medletno višji že v prvem četrtletju, začele vidneje okrevati tudi razvedrilne, športne, rekreacijske in osebne storitve ter gostinstvo, so dodali.
V drugem četrtletju so bile investicije v osnovna sredstva že drugo četrtletje zapored višje kot pred letom
Skladno s tem se je okrepila tudi zasebna potrošnja. Četrtletno sta prav tako zrasla uvoz in izvoz storitev, povečala se je tudi državna potrošnja, ki je rasla praktično v celotnem obdobju od začetka epidemije. Nadaljevalo se je okrevanje aktivnosti v predelovalnih dejavnostih, prav tako so se nadaljevala pozitivna gibanja v srednje tehnološko zahtevnih panogah, višja kot pred letom je bila aktivnost v gradbeništvu, enako velja za promet.
"S sproščanjem zajezitvenih ukrepov in odpiranjem storitvenih dejavnosti se je, upoštevaje tudi prilagajanje potrošnikov spremenjenim razmeram, okrepila zasebna potrošnja. Ocenjujemo, da je skupni razpoložljiv dohodek, ki se je lani povečal za 3,8 odstotka, nadalje medletno naraščal tudi v drugem četrtletju," je v sporočilu za javnost zapisala direktorica Umarja Maja Bednaš.
Stopnja varčevanja, ki se je lani močno povečala, se je ob povečanju potrošnje tako nekoliko znižala, a je ostala znatno višja kot pred epidemijo.
V drugem četrtletju so bile investicije v osnovna sredstva že drugo četrtletje zapored višje kot pred letom, zaradi učinka osnove tokrat kar za 19,2 odstotka. Po močnem upadu v drugem lanskem četrtletju ves čas okrevajo investicije v opremo in stroje, na drugi strani pa so se že drugo četrtletje zapored znižale gradbene investicije. Ta padec na Umarju povezujejo z nižjo investicijsko aktivnostjo storitvenega sektorja in s težavami pri dobavi in cenami materialov.
Glede obetov pravijo, da razmere ob ponovnem povečevanju števila okužb v zadnjih tednih ostajajo negotove. Na nadaljnje okrevanje bodo vplivale zdravstvene razmere, povezane s precepljenostjo prebivalstva in upoštevanjem zaščitnih ukrepov, prav tako pa tudi nadaljnje prilagajanje podjetij in potrošnikov novim razmeram ter premišljeno prilagajanje ukrepov za blaženje posledic epidemije za gospodarstvo in dohodke prebivalstva epidemičnim in gospodarskim razmeram.
Zaradi višje stopnje rasti uvoza od izvoza in slabših pogojev menjave je bil prispevek zunanjetrgovinskega presežka k rasti BDP tokrat negativen (0,3 odstotne točke), ugotavljajo na državnem statističnem uradu.
Skupaj je bilo v drugem četrtletju v Sloveniji zaposlenih 1.044.000 oseb, kar je okoli 14.000 oz. 1,4 odstotka več kot v drugem četrtletju 2020. Večina novih zaposlitev je bila sklenjena v predelovalnih dejavnostih, zdravstvu in socialnem varstvu, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih in gradbeništvu. V nekaterih dejavnostih se je zaposlenost zmanjšala, najbolj v gostinstvu, kjer pa je bil tokrat upad manj izrazit kot v preteklih dveh četrtletjih.
GZS: Julija bo BDP že presegel predkriznega
Gospodarska rast v Sloveniji je bila v drugem četrtletju na ravni rasti v EU, pri čemer na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) izpostavljajo, da je naša država za razliko od povprečja v uniji beležila rast že v letošnjem prvem četrtletju. V drugem četrtletju je bil slovenski BDP še nižji od predkriznega, v juliju pa ga bo verjetno že presegel.
Obseg bruto domačega proizvoda (BDP) je bil v drugem četrtletju za 1,9 odstotka večji kot v prvem četrtletju letos ter za 16,3 odstotka višji kot pred letom dni, je danes objavil Statistični urad RS. To pomeni, da se je v drugem četrtletju rast pospešila, v prvem četrtletju je bila namreč 1,5-odstotna na četrtletni ravni, so dodali na GZS.
Sektorsko gledano so k rasti BDP najbolj prispevali višji davčni prilivi, ki so izvirali iz okrepljene domače potrošnje, močneje pa se je okrepila tudi dodana vrednost v predelovalnih dejavnostih, energetiki in v drugih storitvenih dejavnostih. Pomen drugih storitvenih dejavnosti v celotnem BDP je sicer majhen, vendar se je njihova dodana vrednost glede na prvo četrtletje povečala za 15 odstotkov. To povečanje na GZS pripisujejo sprostitvi zajezitvenih ukrepov.
Nekoliko so na zbornici presenečeni nad rahlim padcem dodane vrednosti v gradbeništvu, saj se je to zgodilo že drugo četrtletje zapored. "Ocenjujemo, da se bo videna gradbena aktivnost bolje odrazila v drugem polletju ali pa bodo podatki kasneje revidirani navzgor," so zapisali.
Po izdatkovni metodi BDP se je končna potrošnja gospodinjstev povečala enako kot v predhodnem četrtletju, za 4,4 odstotka. Pri tem je opazna predvsem 11-odstotna rast potrošnje trajnih proizvodov, kar je posledica rasti nakupov vozil, pohištva in druge stanovanjske opreme.
Po močni rasti v prvem četrtletju so se bruto investicije v osnovna sredstva v drugem nepričakovano skrčile, kar je po oceni GZS posledica slabšega vremena in določenih poslovnih odločitev podjetij o zamiku investicij v lanskem letu. So se pa povečale investicije v drugo opremo in stroje, in to že četrto četrtletje zapored.
Pri saldu menjave s tujino opažajo, da je rast uvoza blaga in storitev že drugo četrtletje zapored presegla rast izvoza. Izvoz blaga se je sicer povečal že četrto četrtletje zapored, a zaostal za pričakovanji GZS, vzrok pa bi lahko bil pomanjkanje določenih surovin in polproizvodov v proizvodnih procesih in daljši roki dobave le-teh.
