V soboto potrdili 321 okužb z novim koronavirusom, v bolnišnicah se zdravi 192 bolnikov s covidom-19

Gr.G., STA
08.05.2022 12:26

V soboto je bilo sicer zabeleženih 426 okužb manj kot v petek in 156 okužb manj kot predhodno soboto. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v Sloveniji trenutno 11.216 primerov okužbe.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Sašo Bizjak

V soboto so ob 424 PCR-testih in 2514 hitrih antigenskih testih potrdili 321 okužb z novim koronavirusom. Po podatkih ministrstva za zdravje je v bolnišnicah zaradi covida-19 na navadnih oddelkih hospitaliziranih 81 bolnikov, na oddelkih intenzivne nege pa osem. Smrti bolnikov s potrjeno koronavirusno okužbo ni bilo.

Zaradi covida-19 so na navadnih oddelkih hospitalizirani trije bolniki več kot dan prej, na oddelkih intenzivne terapije pa se zdravi en bolnik več kot dan prej. Skupno je hospitaliziranih 192 oseb s potrjeno okužbo, torej zaradi in s covidom-19. Na intenzivnih oddelkih je s potrjeno okužbo skupno 21 bolnikov.

V soboto je bilo sicer zabeleženih 426 okužb manj kot v petek in 156 okužb manj kot predhodno soboto. Po oceni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je v Sloveniji trenutno 11.216 primerov okužbe, kar je 189 manj kot dan prej.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov po podatkih NIJZ trenutno znaša 731 in je za 24 nižje kot dan prej. Za osem pa se je znižalo število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev, tako da trenutno znaša 531.

Po podatkih NIJZ je z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 cepljenih 1.265.323 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.221.466.

NIJZ: Tretjina odraslih manj telesno dejavnih kot pred epidemijo

Tretjina odraslih je manj telesno dejavnih kot pred epidemijo covida-19, je pokazala raziskava o vplivu pandemije covida-19 na različna področja življenja prebivalcev Slovenije. Bodimo izbirčni in poiščimo obliko telesne dejavnosti, ki nas razveseli, so ob svetovnem dnevu gibanja, 10. maju, povabili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Pri uvajanju aktivnega življenjskega sloga pomaga že, če začnemo na tisti dan, ki je za nas najmanj stresen. Začnimo z manj telesne dejavnosti, sčasoma pa naj je bo več in naj bo bolj intenzivna. Če smo bili dlje časa nedejavni, lahko začnemo z nizko intenzivno dejavnostjo, kot je počasna hoja, svetuje zdravnica Anja Strmšek z območne enote NIJZ v Celju.

Odraslim priporoča petkrat tedensko vsaj pol ure hitre hoje, počasnega plavanja, lahkotnega kolesarjenja po ravnem terenu ali druge oblike zmerne telesne dejavnosti. Polurni odmerek zmerno intenzivne dejavnosti lahko razdelimo na več sklopov preko celotnega dneva. Pri tem naj posamezni sklop telesne dejavnosti traja najmanj deset minut. Za izboljšanje zdravja je treba povečati zmerno telesno dejavnost na vsaj eno uro dnevno večino dni v tednu, je dodala. Po priporočilih naj posameznik izvaja 50 odstotkov vaj za vzdržljivost, 25 odstotkov vaj za moč in 25 odstotkov vaj za ravnotežje in gibljivost.

Plavanje in nordijska hoja zajemata vse tri elemente uravnotežene vadbe, medtem ko tek in hitra hoja predstavljata pretežno vzdržljivostno vadbo, ki ji je treba vsaj dvakrat tedensko dodajati vaje za moč in gibljivost. Za starejše od 65 let je priporočljivo, da v redno telesno dejavnost trikrat tedensko vključujejo tudi vaje za ravnotežje in preprečevanje padcev, je navedla zdravnica.

Z intenzivnejšo vadbo počakajmo vsaj uro in pol po večjem obroku. Poskrbimo za ustrezno hidracijo. Odžejajmo se z brezalkoholno negazirano pijačo brez kofeina. Pri daljši vadbi poleg tekočine nadomeščajmo tudi elektrolite z regeneracijskim napitkom. Pri tem ne smemo prezreti morebitnih drugih znakov pretirane vadbe, kot so bolečina v sklepih, prsih, vratu, spodnjem delu čeljusti, vzdolž leve roke, vrtoglavica, slabost in nereden utrip. Ob pojavu omenjenih znakov prekinimo vadbo in se posvetujmo z zdravnikom.

V primeru daljših ciklov sedenja pa glede na priporočila prekinimo sedenje vsako uro za vsaj eno minuto, večkrat pa imejmo tudi aktiven odmor na delovnem mestu, ki vključuje raztezne vaje. Redna telesna dejavnost je pomemben gradnik zdravja že v obdobju otroštva in mladostništva. Pri otrocih in mladostnikih ugodno vpliva na učno uspešnost in izvajanje dnevnih nalog. Krepi tudi njihovo psihično odpornost, izboljša telesno pripravljenost in zdravje kosti, kar ima ugodne posledice tudi dolgoročno.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta