V strokovnih krogih razdeljeni glede muzeja osamosvojitve, ki ga načrtuje vlada: "Komu ali čemu naj bi služil?"

V čas, ko zaradi epidemije za žive obiske začasno zaprti slovenski muzeji ministrstvu za kulturo oddajajo programe za naslednje leto, je sedla kratka novica, da je vlada 3. novembra na dopisni seji določila dopolnjeni predlog državnega proračuna za leto 2022 in v budžetu ministrstva za kulturo prerazporedila denar, zato da se zažene projekt Muzej osamosvojitve Slovenije. Kaj bi bilo v njem in od kod, zbirke, kadri, prostori? Se načrtuje povsem nova ustanova ali nadgrajena katera od obstoječih in kdaj bi jo dobili, za koliko zagonskega denarja gre, to so vprašanja, ki se prva odprejo. Z ministrstva za kulturo so odgovorili, da k ustanovitvi muzeja zavezuje plebiscit 1990, odločitev Slovenk in Slovencev za samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo. "Muzej bo spomin na dogodke, ko smo Slovenci uresničili sanje naših prednikov, ki so za državno samostojnost skozi stoletja represije tujih vladarjev tudi umirali," odgovarjajo iz resorja, ki mu ministruje zgodovinar dr. Vasko Simoniti. Pa da bo šlo za povsem novo zbirko, ki bo poleg osamosvojitve "beležila tudi boj Slovencev za narodno suverenost v zadnjih stoletjih".

Dežman: Rojstvo države ni ovrednoteno 

Če je namen v resnici faktičen in resen, ne kakšno ad hoc spomeničarstvo, je torej prostor za ta(k) muzej v slovenski muzejski krajini? Ali pa ga v resnici imamo že vsaj na nekaj lokacijah. Park vojaške zgodovine Pivka. Muzej novejše zgodovine Slovenije v Cekinovem gradu v Ljubljani. Pa zbirke ostalih muzejev, od Muzeja novejše zgodovine Celje, Muzeja narodne osvoboditve v Mariboru, Vojaškega muzeja Slovenske vojske tudi v Mariboru ... 

Je to, kar že je, in pod črto ni malo, prerazdrobljeno, torzično? Vsaj zedinjenje okoli ugotovitve, da dokumentiranje (tega) slovenskega časa ni dokončana zgodba, ne bi smelo biti pretežko. Osamosvojitev 1990-1991 ni do konca zgodovinsko niti muzealsko ovrednotena.

"Prav je, da država svoje rojstvo spoštuje. Osamosvojitev je najvišja nacionalna vrednota, ni pa ta dosežek tako ovrednoten," pravi nekdanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman. "Dajmo na mizo, naj se strokovno odloči," poziva. V Pivki, razmišlja Dežman, bi bil prostor, če bi se hotelo, v Muzeju novejše zgodovine Slovenije je prav prostor zagata. 

Cekinov grad, Pivka, Združenje za vrednote osamosvojitve ...

Morda pa v smer motiva za najavljeni muzej nehote pokaže direktorica Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Kaja Širok: "Obdobje osamosvojitve Slovenije je prikazano v zadnji sobi stalne razstave Slovenci v XX. stoletju." Premalo, preskromno? Kdor je videl vsaj kakšno razstavo v Cekinovem gradu, ve za tesno razstavišče. Da je bila soba posodobljena leta 2013 in vključuje pregled najpomembnejših političnih, gospodarskih in družbenih sprememb, ki jih je Slovenija doživela od nastanka nove države do predsedovanja Evropski uniji leta 2008, spomni direktorica. Stalna razstava se tudi redno posodablja. Nadaljuje pa z manj blagimi realijami: "Zaradi prostorskih omejitev in ob dejstvu, da je zgradba, v kateri domuje muzej, še vedno v denacionalizacijskem postopku, so naše razstave za marsikoga skromne." A zato nič manj izpovedne in strokovno utemeljene, pravi.

V danih razmerah muzej dela profesionalno, "v ozir na našo zbiralno politiko in dejavnosti, ki jih obiskovalci pričakujejo, ter v okviru sredstev, ki so nam zagotovljena". Kljub nižanju sredstev naredijo na leto šest malih razstav, dve veliki, nudijo oglede odprtih depojev v Pivki in tako naprej. Za leto 2021 napoveduje tri razstave o času slovenske pomladi in nastanku države. Omeni še obstoječo razstavo Parka vojaške zgodovine v Pivki na temo slovenske samostojnosti. Ali slovenska muzejska krajina v tem trenutku potrebuje novi muzej, Širokova težko komentira. "Ne nazadnje," pravi, "tak muzej že obstaja in deluje v organizaciji Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve." Koliko pa se zbiralna politika organizacije prepleta z zbiralno politiko nacionalnega muzeja, ji ni znano. 

Predsednica Skupnosti muzejev: Ali imajo zbirko?

Predsednica Skupnosti muzejev Slovenije dr. Aleksandra Berberih Slana pravi, da z namero vlade niso bili seznanjeni in uradno še vedno niso. Izvedeli so iz medijev in na tem ostaja. Želijo si, "da bi po premnogih letih muzeji dobili več sredstev za svoje programe". Da o digitalizaciji sploh ne govorimo, dodaja. Zato Skupnost muzejev ustanavljanje novega muzeja razume kot drobljenje že tako nizkih sredstev za varovanje premične kulturne dediščine in njeno prezentacijo: "Glede na to, da za zbirke iz časa osamosvojitve zgledno skrbijo trije muzeji novejše zgodovine, Vojaški muzej SV in še številni drugi muzeji za svoje teritorije, ne vidimo potrebe, da bi ustanovili nov muzej. Razstave na to temo že obstajajo, stalne in občasne, tematika pa je zgledno obdelana in predstavljena javnosti."

Kot direktorica Muzeja narodne osvoboditve Maribor dr. Berberih Slana dodaja, da je mariborski muzej prvo razstavo o osamosvojitvi pripravil že nekaj tednov po vojni za osamosvojitev. "Od takrat ni obletnice, ki je ne bi obeležili, v Pekrah imamo stalno razstavo, ki jo bomo 2021 tudi obnovili, pogosto imamo razstave v muzeju, ena naša razstava je na ogled v Avstriji, zbiranje materiala, sedaj predvsem pričevanj, pa poteka že 30 let. Enako delo opravljajo tudi drugi muzeji, med njimi tudi nacionalni Muzej novejše zgodovine Slovenije." 

Predsednica Skupnosti muzejev Slovenije sprašuje, kdo bo finančno prikrajšan zaradi novega muzeja, saj sredstva za varovanje premične kulturne dediščine že leta ne naraščajo, prej upadajo. "Ker gre res za izjemne zbirke, bi za njih lahko poskrbeli že do sedaj na ta način, da bi podprli večji proračun ministrstva za kulturo za premično kulturno dediščino." Naprej: "Ali imajo zbirko, ki mora biti temelj vsakega muzeja, ali nameravajo posegati v zbirke drugih muzejev?" To je zgolj retorično vprašanje, pravi, odgovor da že ima. "Komu ali čemu naj bi služil nov muzej? Če menijo, da drugi muzeji ne opravljamo svojega dela, zakaj nas o tem ni nihče obvestil? Zakaj ni nobenega dialoga z vsemi, ki se ukvarjamo s tem področjem zgodovine?

Kaj se spodobi

 "Predlog vlade me je pozitivno presenetil. Naslednje leto namreč praznujemo tridesetletnico najpomembnejšega dejanja v zgodovini slovenskega naroda: uresničitev plebiscitne odločitve o osamosvojitvi in zmaga v vojni za Slovenijo skupaj z začetki demokratizacije nedvomno pomenijo prelomne čase za Slovenke in Slovence. Spodobi se, da jih ustrezno obeležimo, tako kot vse države, ki so ponosne na svoje začetke. Spomnimo se le Norveške, Belgije ali pa baltskih držav! Muzej slovenske osamosvojitve bo odlična priložnost za predstavitev ne le dogajanja, procesov in akterjev tistih dni, pač pa ga vidim kot priložnost za predstavitev dosežkov slovenskega naroda in njegove države v zadnjih tridesetih letih (plebiscit, osamosvojitev, zmaga v vojni za Slovenijo, mednarodno priznanje, evroatlantske integracije, predsedovanje EU …). Muzeji v današnjem času naj ne bi bili zgolj zaprašene institucije, ki jih morda kdaj pa kdaj obišče skupina šolskih otrok in še kakšen naključni obiskovalec, pač pa naj bi bile to interaktivne institucije z živim in živahnim programom, ki vsakodnevno privablja domače in tuje obiskovalce." To je pa odziv zgodovinarke dr. Andreje Valič Zver, nedavno razrešene direktorice Študijskega centra za narodno spravo. "Prav nič ni narobe z dejstvom, da zgodovinarji in druga zainteresirana javnost še ni vsega dorekla o čudovitem času slovenskega osamosvajanja: takšna je pač narava raziskovanja preteklih dogodkov. A to nas ne sme zaustavljati pri krepitvi ponosa na naše nacionalne dosežke, kar zagotovo samostojna slovenska država je. In zato si zasluži Muzej slovenske osamosvojitve, ne zgolj priložnostnih obeležitev ali premajhnih spominskih sobic," je povedala za Večer.