"Imela je en krvni strdek v glavi, ki se je razvil okoli 10, 14 dni po cepljenju. Ohromela ji je ena stran telesa, krvna slika pa je kazala, kar je značilno za ta redek sindrom in zato ga zlahka prepoznamo, nizko vrednost trombocitov," je povedal vodja službe za urgentno nevrologijo Igor Rigler. Ker so zdravniki simptome takoj prepoznali, so jo ustrezno zdravili in bolnica je okrevala.
Čeprav gre za izjemno redek resni stranski učinek, ki je opisan samo po cepljenju z vektorskimi cepivi, pa se je zaradi strahu pred neželenimi učinki po cepljenju število bolnikov na nevrološki urgenci v zadnjih mesecih povečalo za približno tretjino, je še poročala TV Slovenija. Ljudje pridejo bolj po nasvete, pravi vodja nevrološke urgence. "Tako rekoč skoraj nihče ne potrebuje hospitalizacije oziroma ne dokažemo pri skoraj nikomer neke resne bolezni."
V kakšnih primerih naj ljudje torej poiščejo zdravniško pomoč? "Vedno skrb - vsaj kar zadeva nevrološki vidik - povzročajo neke žariščne nevrološke motnje. V smislu, da človek neha govoriti, da ne more dvigniti roke, da ne more dvigniti noge, da ima izrazite težave pri koordinaciji, pri hoji. Pa da ima recimo nočne glavobole, ki ga zbujajo, z bruhanjem, in da takih glavobolov nikoli ni imel, to je nevaren simptom."
Prehodna vročina, glavobol in bolečine v mišicah pa so pričakovane posledice imunskega odziva po cepljenju, je povedal Rigler.
