Po podatkih vlade so v sredo opravili 5637 PCR testov in z njimi potrdili 1415 okužb. Delež pozitivnih PCR testov je tako znašal 25,1 odstotka. V sredo so opravili tudi 5857 hitrih testov in z njimi odkrili 352 okužb. Pozitivnih je bilo torej šest odstotkov hitrih testov.
V sredo je bolnišnično oskrbo potrebovalo 22 bolnikov več kot dan prej, vendar sedem manj na oddelku intenzivne terapije. V sredo je umrlo tudi pet oseb več kot v torek. Po podatkih Sledilnika za covid-19 je skupno umrlo 3070 oseb, pri katerih so potrdili okužbo s koronavirusom.
Vladni govorec Jelko Kacin je pojasnil, da glede na število okužb po občinah izstopajo Ljubljana, kjer so potrdili 204 okužbe, v Mariboru so jih zabeležili 92, Krško jih ima 47, Kranj 42, Celje 41, Domžale 39, Koper 38, Novo Mesto 36, Nova Gorica 33, Šentjur 31, Velenje 30, Medvode 28, Brežice 27, Žalec 24, Ptuj 21, Črnomelj in Murska Sobota 20 in Kamnik 19.
"7-dnevno povprečje števila okuženih znaša 1.540 (včeraj 1.668). Še vedno precej daleč od prvega mejnika 1350 okuženih, kar bi omogočilo prehod v rdeče območje in sproščanje. Se pa povprečje vseeno opazno znižuje," sporoča vladni govorec.
Bolnišnice se pripravljajo na povečano število covidnih bolnikov
Bolnišnice ob pričakovanem porastu bolnikov s covidom-19, ki bodo potrebovali bolnišnično oskrbo, povečujejo število postelj za covidne bolnike. Največja težava ob tem ostaja pomanjkanje kadra, predvsem za delo v intenzivnih oddelkih, je danes povedal koordinator za covidne bolniške postelje pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta.
"Podatki o številu covidnih bolnikov, ki se zdravijo na navadnih ali intenzivnih oddelkih bolnišnic, kažejo, da se nikamor ne premaknemo, da smo že praktično drugi mesec na platoju med 1200 in 1300 hospitalizacij," je na današnji vladni novinarski konferenci opozoril Carotta.
Ob tem projekcije razvoja epidemije kažejo, da bomo v tretjem valu potrebovalo okoli 1500 postelj za covidne bolnike, kar pomeni desetodstotno zvišanje maksimalnih posteljnih kapacitet, s katerimi so razpolagali sredi decembra. Napovedal je, da bodo število postelj zviševali glede na potrebe.
Težava ni v zagotavljanju zadostnega števila postelj in opreme, ampak ...
Opozoril je, da težava ni v zagotavljanju zadostnega števila postelj in opreme, ampak predvsem kadra za intenzivno nego. "Ne samo da jih je premalo, so tudi utrujeni, veliko jih je zaradi okužbe s koronavirusom tudi bolniško odstotnih," je pojasnil.
Po oceni Carotte jeseni vzpostavljeni sistem premeščanja bolnikov s covidom-19 sicer dobro deluje, pri tem pa nepogrešljivi del predstavlja mariborski dispečerski center.
Dispečerska služba je od 26. oktobra do konca leta 2020 opravila 2088 intervencij, povezanih s koordinacijo covidnih bolnikov. Zabeležili so 534 premestitev med bolnišnicami, 951 intervencij in 231 premestitev iz domov za starejše v bolnišnice in nazaj.
Po 15. decembru izstopa predvsem murskosoboška bolnišnica
Bolnišnice se med seboj tudi različno obremenjene, kar je odvisno predvsem od epidemioloških razmer v posamezni regiji. Po 15. decembru izstopa predvsem murskosoboška bolnišnica, ki 33 odstotkov vseh posteljnih kapacitet namenja za covidne bolnike. Na drugi strani pa imata primorski bolnišnici covidnim bolnikom namenjenih osem oz. devet odstotkov postelj. V pripravah na tretji val so ta teden že začeli razbremenjevati bolnišnico v Murski Soboti in nekatere bolnike začeli premeščati v slovenjgraško in izolsko bolnišnico.
V jeseniški bolnišnici, kjer je Carrota zaposlen, je obremenitev trenutno enaka kot v časih najhujšega pritiska na bolnišnice. Na oddelku za covidne bolnike imajo na razpolago še pet postelj. Težava je predvsem majhna stavba, zato so bili prisiljeni močno okrniti vso, tudi urgentno nego za ostale bolnike. Kot je dejal, ob pomoči Klinike Golnik in Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana položaj obvladujejo.
Kot je še dejal, bo eden od projektov v prihodnosti gotovo tudi zagotovitev dodatnih negovalnih kapacitet za bolnike, ki so preboleli covid-19. "Eden od projektov v prihodnosti bo gotovo tudi to. Že zdaj se pojavlja težava bolnikov, ki jih iz takih ali drugačnih razlogov ne moremo odpustiti iz bolnišnic," je dejal.
"Noben izmed pogojev za sproščanje še ni izpolnjen, kot trenutno kaže pa se nam 7-dnevno povprečje primerov le počasi znižuje. Tudi reprodukcijsko število nam je le padlo pod 1, kar je spodbudno," pravi Kacin in dodaja: "Da bomo prvi mejnik, manj kot 1350 okužb, dosegli v najkrajšem možnem času, se moramo dosledno držati veljavnih ukrepov in ravnati kot da smo okuženi, se pravi samozaščitno. Vse, ki se boste čez vikend odpravili na izlet v naravo, pozivamo k doslednemu spoštovanju ukrepov."
Vlada je medtem včeraj podaljšala razglasitev epidemije, ki jo je prvotno razglasila 19. oktobra, še za 60 dni. Ob tem je podaljšala večino protokoronskih omejitev, šole ostajajo zaprte. Cepljenje proti covidu-19 se po državi nadaljuje, do zdaj so razdelili okoli 40.000 odmerkov cepiva.
Da je Evropska agencija za zdravila (Ema) odobrila uporabo 6. doze cepiva Pfizerja in BioNTecha, pa pomeni povečanje dobave cepiva za 20 odstotkov ali skoraj za 400.000 cepljenj, je tvitnil premier Janez Janša. In dodal: "Danes se borimo še za najmanj 500.000 doz istega cepiva, dobavljivega že v drugem kvartalu 2021."
Do kakšnega večjega sproščanja protikoronskih omejitev pričakovano ni prišlo, pač pa je vlada podaljšala večino obstoječih protikoronskih omejitev, se pa odpirajo čistilnice. Po novem bodo lahko nemoteno prehajali državno mejo dvolastniki ali najemniki zemljišča v obmejnem območju ali na obeh straneh državne meje, če bodo prehajali mejo zaradi opravljanja kmetijskih, poljedelskih ali gozdarskih del in se bodo vrnili takoj po opravljenem delu.
Pri PCR testih ni sprememb
Določene spremembe so pri veljavnosti negativnega hitrega testa, če želi posameznik v Slovenijo vstopiti brez odreditve karantene. Po novem hitri antigenski test, ki ga oseba predloži ob vstopu v državo, ne sme biti starejši od 24 ur od odvzema brisa, še vedno pa velja, da mora biti opravljen v državi članici EU ali schengenskega območja.
Pri PCR testih ni sprememb. Še vedno velja, da ne smejo biti starejši od 48 ur od odvzema brisa in morajo biti opravljeni v državi članici EU ali schengenskega območja ali pri organizaciji oziroma pri posamezniku, ki sta ju Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo in Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano prepoznala kot ustrezne in verodostojne ter so navedeni v seznamu na spletni strani Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Po novem bo možno, da bo oseba, ki jo bodo ob vstopu v Slovenijo napotili v karanteno, trajanje karantene prekinila z negativnim PCR ali hitrim antigenskim testom, pri čemer ne bo več časovno omejeno, kdaj se lahko test opravi. Do zdaj je namreč veljalo, da je možno opraviti test, da bi prekinili karanteno, peti dan po napotitvi. Nova država na rdečem seznamu, v skladu s katerim se ob vstopu v Slovenijo odredi karantena (z izjemo negativnega PCR ali hitrega testa), je Irska.
Poleg tega je vlada na seji sprejela sklep o podaljšanju veljavnosti ukrepa izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za verske uslužbence. Ukrep izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka je podaljšan do konca marca.
