Več denarja za vojsko: Janševa vlada bo spet kupovala osemkolesnike

Slovenija, konkretno takratna premierka Alenka Bratušek, se je na vrhunskem srečanju voditeljev zveze Nato v Walesu leta 2014 zavezala, da bo v naslednjih letih dvignila izdatke za obrambo na dva odstotka BDP. Levosredinskim vladam, ki so se od takrat zamenjale na oblasti, seveda ni uspelo izpolniti omenjene zaveze, saj vojska oziroma obrambna politika nikoli ni bila posebno visoko na njihovi politični agendi. Trenutno je Slovenija, kar se tiče trošenja za obrambo, na repu držav članic Nata z 1,05 odstotka BDP.

Štiristo deset milijonov evrov za oklepnike

Desna vlada, kjer nad obrambnih resorjem bdita dva obramboslovca, predsednik vlade Janez Janša in obrambni minister Matej Tonin, oba tudi prepričana pronatovska in proameriška politika, se je odločila kljub epidemiji koronavirusa, zaradi česar je slovenski proračun že obremenjen za več milijard evrov, znatno dvigniti trošenje za obrambo in to v srednjeročnem obdobju približati ciljanima dvema odstotkoma BDP. Relativno hitro je nova vlada pripravila predlog zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovensko vojsko (SV), ki ga je včeraj na izredni seji prvič obravnaval državni zbor. Zakon bi SV med letoma 2021 in 2026 prinesel kar 780 milijonov evrov sredstev za investicije. Sredstva naj bi vlada zagotavljala v rednih letnih proračunih, dinamika trošenja pa predvideva po 100 milijonov evrov za prvi dve leti, v naslednjih štirih letih pa 145 milijonov evrov letno.
Temeljni cilj predloga zakona je zagotavljanje finančnih sredstev v načrtovanem obsegu in po načrtovani dinamiki za vzpostavljanje najpomembnejših vojaških zmogljivosti ter za izpolnjevanje nalog SV in sodelovanje v sistemu kolektivne obrambe zveze Nato. Večina investicijskega denarja naj bi bila namenjena nabavi oklepnih vozil 8x8 in 4x4 za vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine. Investicije v oklepna vozila so ocenjena na skoraj 410 milijonov evrov. Načrtovan je tudi nakup taktičnega transportnega letala in dveh helikopterjev za podporo specialnim silam v višini 128 milijonov evrov, poleg tega pa še zamenjava sistema zračne obrambe in dokup lahke pehotne oborožitve.

Investicije za obisk pri Trumpu?

Investicijam v SV v obsegu, kot si ga je zamislila vlada, pa ostro nasprotujejo v poslanski skupini Levice: "Medtem ko minister za zdravje govori, da bo zdravstvu težko zagotoviti iz proračuna vsak milijon, ko denarja za manjkajočih deset tisoč javnih stanovanj in za deset tisoč manjkajočih postelj v domovih za starejše brez vsakršne razprave preprosto ni, je vlada brez težav našla 780 milijonov evrov za nakup orožja po diktatu in za potrebe pakta Nato."
V Levici so tudi izračunali, da je v proračunu za leto 2021 za investicije v zdravstvo namenjenih 41 milijonov evrov, za oborožitev pa bo v naslednjih petih letih šlo povprečno 130 milijonov evrov letno. 780 milijonov evrov za oborožitev je za Levico sporno tudi zato, ker se za toliko zmanjšajo sredstva za druge sektorje, ki so pomembnejši in se sistematično siromašijo že več let, če ne desetletij, recimo zdravstvo in socialno varstvo, pa tudi zdravstvo, razvoj, znanost in kultura.
Podobno stališče imajo tudi v SD. Kaj, če bi 780 milijonov evrov raje vložili v gospodarstvo, delovna mesta, samozaposlene, infekcijsko kliniko, domove za starejše, javno zdravstvo in šolstvo, predlaga predsedujoča SD Tanja Fajon, ki se retorično tudi sprašuje, ali se nam zaradi trošenja za vojsko obeta obisk pri ameriškem predsedniku Donaldu Trumpu.