Zanimanje za električne avtomobile narašča. Iz družbe Petrol so sporočili, da se je v prvih dveh mesecih letošnjega leta kljub omejitvam gibanja v primerjavi z istim časom lani količina polnjenja povečala za dvanajst odstotkov. V Sloveniji Petrol upravlja 158 AC-polnilnic in 43 hitrih DC-polnilnic. Pred kratkim pa so postavili tudi prvo ultrahitro polnilnico v Kozini, v prvi polovici leta bodo postavili še dve v Sloveniji in eno na Hrvaškem.
Elektronavdušenec Teo Bunta iz podjetja Implera, d.o.o., pojasni, da naj bi bilo vseh polnilnic v Sloveniji okrog 1200, natančnih podatkov ni. Uporabniki si lahko pomagajo z aplikacijami, kot je na primer Mastercharged, kamor jih lahko sami vnašajo v bazo. Bunta pove, da večina ponudnikov električnih polnilnic za uporabo zahteva kartico, kar je lahko dokaj nepraktično, polnilnice Imperle pa delujejo na telefonski klic. Bunta si sicer prizadeva za dostopnost polnilnic tudi v različnih občinah. "Interes tistih, ki prodajajo elektriko in nafto, je zaslužek, interesi občine pa so čist zrak, manj hrupa in boljše življenje," pove in doda, da je bilo več zanimanja zanje v manjših občinah. "Opazili smo, da se tam, kjer je več polnilnic, pojavlja tudi več električnih avtomobilov. Sploh v manjših mestih srečaš sošolca, ki priklaplja svoj avto, in se začneš z njim pogovarjati o avtu, kreditnih pogojih, stroških …" izpostavi pomen dostopnosti. "Mislim, da bi morali spodbujati postavljanje polnilnic pred trgovske objekte, gostilne, ki si to želijo, z neko subvencijo in bomo dobili na tisoče polnilnic na lokacijah, kjer imajo ljudje kaj početi in interes investitorjev, ki bodo za to plačali. Lokalne skupnosti imajo možnosti spodbujanja, ampak se pogosto izogibajo odgovornosti," pove elektronavdušenec.
Okoljevarstveniki o električnih avtomobilih
Kot pojasni Marjeta Benčina, strokovna sodelavka na programu Mobilnost v nevladni okoljski organizaciji Focus, so električna vozila najprimernejša alternativa vozilom na fosilni pogon, je pa nujno prednostno elektrificirati javni potniški promet. Tudi Primož Ribarič, član Mladih za podnebno pravičnost, pove, da ničelni izpusti pri vožnji pripomorejo k varovanju okolja in zdravja. Vendar pa je pri tem treba upoštevati tudi postopek izdelave, dejstvo, da deli avtomobilov še vedno vsebujejo za okolje strupene materiale, poveča pa se tudi poraba električne energije. Benčina doda, da bi bilo treba vzpostaviti sistem pametnega polnjenja - da bodo vozila jemala električno energijo iz omrežja v času, ko je te preveč, in jo vračala nazaj, ko je je premalo.
Govorili smo tudi z Margit Berlič Ferlinc, voznico električnega avtomobila BMW i3S. Pri nakupu je izkoristila subvencijo v vrednosti 7500 evrov in ugoden kredit Eko sklada. "Razlogov za nakup je bilo več: skupaj s fotovoltaično elektrarno znižanje stroškov in še prijazno okolju, brezplačno parkiranje v mestu, občutek, da pripomoreš k izboljšanju zraka, predvsem pa užitek v vožnji," odgovarja Berlič Ferlinčeva. Avto večinoma polni doma z dolgotrajnim, navadnim, polnjenjem čez noč, je pa že uporabila polnjenje v mestu na hitrih polnilnicah, najpogosteje ob Lidlovih poslovalnicah. Težav s polnjenjem ni imela.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
