Rezika iz vasi Vukovci z obleko, ki so jo pri njihovi hiši pustili migranti.
"Mislila sem, da sta pribežnika," nama v pozdrav, ko sva le še nekaj metrov stran, zakliče 87-letna gospa Kristina. S fotoreporterjem jo zmotiva pri okopavanju krompirja na njivi, ki leži le streljal od Kolpe, v vasi Vukovci v Beli krajini - to je ena od vasi, ki jo migranti pogosto prečijo, če jim uspe premagati Kolpo. A če so še lani pogosto potrkali na vrata vaščanov in jih prosili za suhe obleke, danes ni več tako. "Ponoči, ko psi lajajo, vemo, da gredo mimo," pove gospa Kristina, ki je ni strah, čeprav v hiši živi sama.
87-letna gospa Kristina kaže, kam jo mahnejo migranti, ko jim uspe premagati Kolpo.
O protestu v Črnomlju za varovano mejo in varnost občanov, ki ga je organizirala Civilna iniciativa proti migrantskemu centru v Beli krajini, v krajih ob meji niti vedeli niso.
Migranti so tako ali drugače del življenja
domačinov.
"Ponoči, ko psi lajajo, vemo, da gredo mimo."
