Soočamo se s hitro naraščajočimi cenami vsega okoli nas: goriv, energentov, izdelkov, storitev, ljudi pa poleg energetske trenutno skrbi predvsem prehranska draginja. Kako jo obvladati, se ji celo zoperstaviti? O tem se je danes ob 10. uri začela spletna okrogla miza, ki smo jo pripravili na željo Mercatorja.
Pogovor si lahko ogledate na spletni strani Veste, kaj jeste ter na Facebook in Youtube povezavi.
Upravljanje energijske in prehranske draginje sodi med najvišje prioritete (vseh) deležnikov v verigi vrednosti prehranske industrije. Za povišanje stopnje samooskrbe ter zmanjšanje pritiskov na cene (hrane) je namreč potrebno usklajeno delovanje verige, pri čemer je ključna tudi izmenjava informacij.
Na našem spletnem portalu smo zato med 10. in 11. uro gostili spletno okroglo mizo Trajnostna veriga hrane, podnaslovljeno "Veste, kaj jeste?". Sogovorniki na spletni okrogli mizi so bili Roman Žveglič iz Kmetijsko gozdarske zbornice, Izidor Krivec iz Celjskih mesnin, Iztok Verdnik iz Mercatorja in Tatjana Buzeti iz ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
S sogovorniki smo govorili o že sprejetih ukrepih vlade in drugih deležnikov v prehranski verigi zoper prehransko draginjo, zaščiti ranljivih slojev prebivalstva, možnostih samooskrbe in prihodnjem gibanju cen hrane.
Pogovor si lahko ogledate na spletni strani Veste, kaj jeste ter na Facebook in Youtube povezavi.
"Ne bomo dovolili, da draginja ljudi pahne v revščino"
Javnost vladi očita predvsem počasno odzivanje na napovedi prehranske draginje. Jesen in zima sta pred vrati, seznam možnih ukrepov pa je kratek in vsebinsko omejen. Kako v vladi ocenjujejo doslej sprejete ukrepe v boju zoper prehransko draginjo. Da gre za prve korake in ukrepe, pravi Tatjana Buzeti in poudarja, da jim bodo sledili novi. "Naš skupni cilj je, da omilimo draginjo in zagotovimo energetsko in prehransko varnost za vse." V prvi vrsti bo, tako pravi Buzeti, vlada zaščitila gospodinjstva, gospodarstvu pa pomagala preživeti v zaostrenih kriznih razmerah. "Ne bomo dovolili, da draginja ljudi pahne v revščino ali da ostanejo brez službe."
Prvi konkretni rezultati vladnih ukrepov so vidni že pri septembrski ublažitvi rasti inflacije za 2,3 odstotne točke.
Želeli bi si predvsem pošteno plačilo za pridelke
Roman Žveglič o tem, koliko h končnim cenam hrane prispevajo kmetje: " Vloga kmetov je velika," pravi in doda, da jih najbolj skrbijo "podivjane" vhodne surovine. "Seveda tiste, ki so povezane z energijo, torej s plinom in nafto. V končni fazi si ne bi želeli nobenih državnih pomoči, ampak bi si želeli predvsem pošteno plačilo za naše pridelke. Ni dovolj samo to, da se nam pokrije stroške, seveda mora nekaj ostati tudi za razvoj in za normalno delo."
Kako na strukturo cene vplivajo njihovi stroški, če se gnojila denimo podražijo za petkrat, pa gorivo za polovico? "Koliko je cena kmetovega dela v končni ceni je težko povedati. Mi vemo, koliko so naše odkupne cene. Kako se vrtijo ostale zadeve, ni na nas."
V Sloveniji imamo po Žvegličevih besedah zelo nizke odkupne cene. "Samo za primerjavo lahko povem - slovenska povprečna odkupna cena mleka je približno od osemnajst, kakšno leto tudi več kot dvajset milijonov evrov na letni ravni."
Niti trgovec niti živilska industrija nimata nobene marže
Tudi v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij so bili do sedanjih vladnih ukrepov precej zadržani. Izidor Krivec iz Celjskih mesnin je na okrogli mizi dejal, da ima glede vladne košarice veliko pomislekov. "Jasno je, da je to nek pritisk. Najprej na trgovca, potem še pritisk navzdol. Če se dotaknem dveh artiklov, ki sta v košarici - junčji in svinjski zrezki - lahko ugotovim, da niti trgovec niti živilska industrija nimata nobene marže.
"Jasno je, da je nek nadzor potreben, ampak vse se začne pri izvoru. Začne se pri dragih energetnih, dragih gnojilih, stroških dela," pripoveduje Krivec in opozori, da se je svinjsko meso od lani do letos podražilo skoraj za 60 odstotkov, goveje pa za 40 odstotkov. "In ne neupravičeno. Kmetje se srečujejo z realno višjimi stroški."
Bi cenejša tuja hrana, denimo sumljivega izvora, lahko načela našo stopnjo samooskrbe? Krivec odgovarja, da absolutno. "Kar se tiče mesa smo pri belem mesu in junčjem mesu samooskrbni, pri svinjskem smo najbolj podhranjeni, tam je okoli 35 do 40 odstotkov samo samooskrbe. Vsak uvoz cenejše hrane ruši samooskrbo. Potrošnik sicer je občutljiv na poreklo, a do določene meje, ki je nekje med petimi in desetimi odstotki. Več potrošnik na dolgi rok ne bo priznal za slovensko hrano. Tukaj je zelo problematično biti v nekaterih segmentih konkurenčen, ker vemo, kakšni so naši pogoji kmetovanja in kakšni so pogoji v kakšnih drugih državah."
Povprečen Slovenec obišče na mesec povprečno pet različnih trgovcev
Iztok Verdnik na okrogli mizi spregovoril o tem, ali so očitki o visokih maržah trgovcev upravičeni: "Daleč od tega. Kakšne so marže v Mercatorju, iz katerega prihajam, ali pa naših konkurentov, se da hitro ugotoviti iz revidiranih poročil, ki jih objavljamo. Trgovci smo predvsem v letošnjem letu izrazito zniževali marže, ker se zavedamo, kaj pomeni prehranska draginja."
Trgovina z živili je v Sloveniji izrazito konkurenčen trg. Vsak povprečen Slovenec ali Slovenka obišče na mesec povprečno pet različnih trgovcev, razlaga Verdnik. To pomeni, da je konkurenca izrazito močna.
Dobavitelji vsak dan po nekajkrat dobivajo zahteve po višjih cenah, nekateri dobavitelji to zdaj počnejo na mesečni ravni. "Ta pogajanja so precej zahtevna," dodaja. O zadrževanju cen pa: "Cene zadržujemo predvsem zato, ker zmanjšujemo marže ob izrazito povišanih stroških. Še posebej v prihodnjem letu so napovedi pravzaprav blizu katastrofe."
