Da so njihovi strokovnjaki nedavno razširili superračunalniško gručo, so sporočili z Arnesa, ko bodo novi strežniki začeli delovati, pa bo Arnesov sistem, ki je uporabnikom na voljo že od leta 2009, postal najzmogljivejši superračunalnik v Sloveniji, dodajajo. Prenovljena Arnesova gruča bo dobila 4.256 novih procesorskih jeder, ki imajo teoretično zmogljivost skoraj 170 TFLOPS, in 48 novih grafičnih procesorjev NVidia V100s z zmogljivostjo več kot 350 TFLOPS. Skupno gre za 520 TFLOPS ali več kot 0,5 PFLOPS računske moči.
Poleg računskih zmogljivosti se bodo povečale tudi diskovne kapacitete, še navaja Arnes. Štiri velike diskovne strežnike, ki so s pomočjo razpršenega omrežnega podatkovnega sistema CEPH zagotavljali diskovni prostor superračunalniški gruči, bo nadomestilo deset novih, vsak pa bo prispeval 150 Tb prostora na trdih diskih in 16 Tb na hitrih diskih SSD. Diskovno polje bo omogočalo vzporedno pisanje in branje na več diskov in več strežnikov, to pa bo povečalo varnost podatkov in pospešilo delovanje sistema, ki bo po prenovi zagotavljal hiter vzporedni dostop do več kot 1 Pb uporabnega prostora na trdih diskih in več kot 100 Tb prostora na hitrih diskih SSD.
Tehnične specifikacije novih računskih strežnikov Arnesove gruče
· 62 strežnikov s procesorjem AMD Epyc 7702P 64 C/128 T, 256 GB RAM;
· 24 strežnikov s procesorjem AMD Epyc 7272 12 C/24 T, 128 GB RAM in 2x NVidia V100s;
· 10 strežnikov za diskovni sistem CEPH s 150 TB HDD in 16 TB SSD;
· skupaj 4.256 jeder, 17,9 TB RAM, 3 PB bruto HDD, 320 TB SSD;
· zunanja povezava: 100 Gbit/s.
Kdo bodo uporabniki Arnesovega superračunalnika
Med raziskovalci bo največ uporabnikov s področij umetne inteligence in tehnologije znanja, teoretske fizike in fizike delcev, uporabljali ga bodo v genomiki, računski kemiji in pri obdelavah velepodatkov. Nadgrajen sistem bo primeren tudi za analizo posnetkov kriomikroskopije in druge intenzivne obdelave podatkov, so zapisali v sporočilu za javnost. Pojasnjujejo, da so zelo velike naloge in močno paralelni algoritmi, kakršni so običajni v fiziki trdnih snovi ter dinamiki tekočin, primernejši za sisteme, kakršna sta mariborska HPC Maister in HPC Vega.
Arnes sicer vodi Slovensko nacionalno superračunalniško omrežje (SLING), to je konzorcij za razvoj razpršenega računalništva in upravljanja superračunalniških infrastruktur v Sloveniji. Poslanstvo SLING je med drugim vzpostavitev trajne nacionalne infrastrukture grid in HPC z dostopom do skupnih nacionalnih in evropskih kapacitet za partnerske organizacije in uporabnike, vključevanje slovenske infrastrukture v evropsko, enakopravno sodelovanje v evropski iniciativi za grid European Grid Initiative.
Zahvaljujoč superračunalnikom raziskovalci rezultate dobijo hitreje, preizkusijo lahko več pristopov ter obdelajo bistveno več podatkov in se lotijo mnogo zahtevnejših problemov.
Ker je večina največjih slovenskih gruč vključenih v SLING, je mogoče naloge hkrati pošiljati na več gruč. SLING podpira tudi največjo slovensko iniciativo na področju superračunalništva, projekt HPC RIVR. Doslej je za najzmogljivejšo slovensko gručo veljal prototipni superračunalnik Maister, ki je nastal v okviru projekta HPC RIVR na Univerzi v Mariboru. Uporabnikom ponuja teoretično maksimalno zmogljivostjo 244 teraflopov, v uporabi pa je od novembra 2019.
Bo pa letos marca v prostorih Inštituta informacijskih znanosti IZUM v Mariboru začel delovati še zmogljivejši superračunalnik Vega. Ta bo imel teoretično zmogljivost več kot 10 PFLOPS, njegova dejanska zmogljivost naj bi bila 6,8 PFLOPS, s čemer bo 13-krat zmogljivejši od Arnesove prenovljene superračunalniške gruče.
