(VIDEO) Tadej Pogačar presenečenje na Večerovi okrogli mizi z naslovom Kaj zmore znanost za življenje ljudi z rakom

Mladi kolesar Tadej Pogačar je dvakrat zapored osvojil prestiži Tour de France, letos pa je s svojim trenerjem ustanovil fundacijo The Tadej Pogačar Cancer Research Foundation. Njegov trener in strokovni sodelavec v kolesarski ekipi UAE Team Emirates je dr. Iñigo San Millán iz Baskije, ki na Univerzi v Koloradu raziskuje in predava o sladkorni bolezni, metabolizmu in raku. Njuna fundacija želi obetavne raziskave na področju metabolizma raka še razširiti in poglobiti. Podpirala bo nove raziskave, usmerjene v sinergijo telesne vadbe, presnove in zdravljenje raka. "Smo sanjači, smo borci, nikoli ne bomo obupali. Če je mogoče zmagati na dirki Tour de France, verjamemo, da lahko fundacija pomaga najti zdravilo za raka," so zapisali na spletni strani. Neustrašni in vztrajni borci v boju proti raku so številni znanstveniki, farmacevti, onkologi in seveda tudi bolniki sami.

Prej ko rak odkrijemo, lažje ga zdravimo

Znanost je v zadnjem desetletju prinesla veliko novosti in novih možnosti zdravljenja onkoloških bolezni, ki so osebam z rakom omogočile ozdravitve, zazdravitve in daljša preživetja. Imunoterapijo je uvodoma predstavila prof. dr. Janja Ocvirk, internistka onkologinja in predstojnica oddelka za internistično onkologijo na Onkološkem inštitutu Ljubljana. "Sodobna imunoterapija se je pričela 2011 s prvim izmed skupine zdravil zaviralcev nadzornih točk, ki spodbuja naš lastni imunski sistem, da se bori proti raku. Tako kot večina ostalih zdravil je tudi imunoterapija najprej prišla tja, kjer so bila standardna zdravljenja izčrpana, nato se je pomikala v bolj zgodnje oblike zdravljenja. Pri napredovalni bolezni učinkuje izrazito dobro pri tretjini bolnikov, ki jih vodi do zazdravitve oziroma ozdravitve, pri drugi tretjini imamo mešane odgovore, žal pa tudi imunoterapija ni vsemogočna in kot edino zdravljenje pri tretjini bolnikov ne pomaga." V takih primerih lahko onkologi imunoterapijo kombinirajo z drugimi zdravili iz skupine imunoterapije, s kemoterapijo ali tarčnimi zdravili. "Preboj v zadnjih dveh letih je, da se je imunoterapija premaknila še v dopolnilno zdravljenje, kar pomeni pooperativno zdravljenje, kjer skušamo uničiti mikrozasevke in spodbuditi lastni imunski sistem, da te celice uniči. V letošnjem letu se pri melanomu, kjer se je najprej pojavila, imunoterapija premika v predoperativno zdravljenje. Če jo uvedemo še pred samo operacijo, že takrat stimuliramo imunski sistem, bolniki imajo veliko boljše izhode, manj jih ima ponovitve bolezni." Tako lahko slovenski onkologi bolnikom ponudijo dodatno možnost zdravljenja. A predoperativna zdravljenja so lahko učinkovita le, če je rak odkrit dovolj zgodaj. "Prej ko rak odkrijemo, lažje in bolj učinkovito ga zdravimo, manj je neželenih učinkov, bolniki imajo boljša preživetja ali sploh nimajo napredovalne bolezni, rehabilitacija je krajša in hitrejša, boljša je kakovost življenja bolnika," poudarja dr. Ocvirk.

Bolnik je direktor svojega življenja

Mnoga rakava obolenja odkrijejo po naključju, številne s presejalnimi testi, ki jih imamo za raka materničnega vratu (Zora), rake črevesja (Svit) in raka dojk (Dora), druge pa ob kakšnem rutinskem pregledu za drugo bolezensko stanje. Ob diagnozi je pomembno, da se zdravnik z bolnikom odkrito pogovori. "Pomemben, čeprav smo ga vrsto let zapostavljali, je razgovor, ki ga moramo najprej opraviti z bolnikom. Mogoče se kdo noče zdraviti, a to je njegova odločitev. Bolnik je direktor samega sebe, ne jaz. Seveda pa se moramo zavzeti, da pojasnimo, kakšne so lahko posledice odločitve," je jasen prof. dr. Samo Zver, hematolog in predstojnik oddelka za hematologijo z UKC Ljubljana. "Bolniku je treba predočiti, kaj ga čaka. Odkrito, brez olepševanja, da ve o bolezni toliko kot mi in se lahko sam odloči. Poslušati moramo njegovo voljo in mu pomagat, kjer je to potrebno. To je največ, kar mu lahko damo. Včasih je dovolj tudi nekaj tednov dostojnega življenja, da se poslovi." Hematološki oddelek z dr. Zverom na čelu se nenehno trudi za bolnike, sami izdelujejo tudi terapevtske pripravke, da bi zdravljenje omogočili čim več bolnikom. "Tak primer so CAR-T celice, ki jih razvijamo sami in kjer bomo lahko z istim vložkom kot za zdravljenje enega bolnika uspeli pripraviti zdravilo za štiri ali pet bolnikov." Kot opozarja dr. Zver, je treba zdravljenje vedno prilagoditi posamezniku. "Starejši bolniki so krhki in če jih zdravimo z zdravili, s katerimi zdravimo mlade, je, kot da bi jih posadili na električni stol. Za starejše uporabljamo bolj prijazna zdravila, ki imajo manj neželenih učinkov in omogočajo večjo kakovost življenja." Hematolog spomni, da ni toliko pomembno, da zdravljenje podaljša življenje, temveč da je v ospredju sama kakovost življenja. "Lahko si mesece v bolnišnici z vročino in drugimi zapleti, lahko pa doma, v krogu svojih domačih, in preživljaš kakovostne dneve. Zato se trudimo starejšim omogočiti dostojne načine zdravljenja, kjer je to mogoče, da lahko kljub bolezni še funkcionirajo in se dostojno poslovijo, ko pride njihov čas."

Lahko s telesno aktivnostjo premagamo raka?

Svoja znanstvena dognanja je na okrogli mizi predstavil tudi dr. Iñigo San Millán iz Kolorada, ki je z Georgeom Brooksom po obsežnem delu z vrhunskimi športniki razvil novo hipotezo, ki pojasnjuje Warburgov učinek. Leta 1923 je Nobelov nagrajenec dr. Otto Warburg odkril, da rakaste celice presnovijo bistveno več glukoze kot normalne, več kot 80 odstotkov glukoze pa predelajo v mlečno kislino (laktat), ki jo izločijo. Čeprav dolgo časa nismo slišali več o tej tezi, se zdaj vse več raziskav vrača k iskanju povezave metabolizma in rakavih celic. Skupina San Millána na Univerzi v Koloradu je odkrila, da je laktat pomemben regulator pri raku in vpliva na imunske točke, v katerih poteka metabolno reprogramiranje rakavih celic. Zato se osredotoča na usmerjanje presnove raka in različnih presnovnih poti, ki vodijo k ustavitvi rasti in razmnoževanja raka. Glavni cilj je razviti nove diagnostične in terapevtske izdelke, ki so usmerjeni v presnovo raka. San Millán je pojasnil tudi pomembno vlogo skeletne mišice, ki je naša največja gibalna mišica, zato svetuje, da bi vsem bolnikom z rakom gibanje predpisali kar na recept. Temu v ZDA pravijo 'excercise oncology', vadbena onkologija, ki pa mora biti povsem prilagojena posamezniku, saj le tako lahko ugodno vpliva na metabolizem raka. Dr. San Millán že uporablja prilagojene programe vadbe kot del rehabilitacije onkoloških bolnikov in raziskuje mehanizme, s katerimi lahko vadba pomaga preprečevati in zdraviti raka. "Tako smo pri 42-letnemu bolniku z rakom debelega črevesa ugotovili, da ima zaradi napačne vadbe višji nivo laktata. Vadbo smo prilagodili in nivo laktata se je znižal za kar polovico," na primeru pojasni dr. San Millán. Da vsaka fizična aktivnost bolnikom koristi, se strinja tudi dr. Ocvirk. "Dokazano je, da imajo tudi bolniki z napredovalno boleznijo, ki so aktivni nekajkrat tedensko, boljše izhode zdravljenja. Dr. San Millán je to razložil še na metabolnem nivoju. Aktivnost vpliva na same celice, zato naj bodo bolniki aktivni, kadar so lahko." Prav zato dr. Zver že skoraj pet let s Slovenskim združenjem bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L, sodeluje v projektu, ki dokazuje, da telesna aktivnost pozitivno vpliva na sam potek bolezni in podaljšuje življenje.

Pomembna vloga društev pri zdravljenju in rehabilitaciji

Da je gibanje je zelo pomembno, se strinja tudi Darja Molan, članica upravnega odbora Združenja Europa Donna Slovenija in predsednica Sveta pacientov Onkološkega inštituta Ljubljana. "A teorija je eno, praksa pa drugo in včasih je bolnice po zdravljenju težko motivirati za aktivnosti. Večina se takrat sooča s številnimi strahovi, od tega, kako se vrniti na delovno mesto, skleniti življenjsko zavarovanje, mnogi se sprašujejo, če bodo sploh lahko kdaj vzeli kredit. Kakovost življenja po zdravljenju obsega širok spekter težav, ki se jih lotevamo tudi v Europa Donna. Naše delovanje je razdeljeno v tri stebre: ozdravljene bolnice, osveščanje širše javnosti in sodelovanje z odločevalci." 

Europa Donna, ki danes šteje že več kot 3300 članic, je v javnosti zelo prepoznana, predvsem zaradi neomajnega truda dolgoletne predsednice prim. dr. Mojce Senčar. Letos je v njen spomin nastal sklad Mojce Senčar, ki je namenjen finančni podpori temeljnih, razvojnih, aplikativnih, kliničnih in nekliničnih raziskav naravoslovnih in družboslovnih ved s področja raka dojk in raka rodil. Sicer pa je Europa Donna aktivna na vseh mogočih področjih, povezujejo se s podjetji, organizirajo seminarje, tabore, srečanja. "Ponosni smo tudi na naš program Roza, namenjen mlajšim bolnicam. Nudimo psihosocialno pomoč, ne le obolelim, temveč tudi svojcem, ki se prav tako znajdejo v stiski. Rak ti prevetri odnose, znajdeš se v popolnoma drugačnem svetu. Danes v Sloveniji živi že preko 120.000 ljudi, ki so zboleli za rakom in vsi si želimo kakovostnega življenja," poudarja Molanova, ki aktivno sodeluje pri vračanju bolnic nazaj v (poklicno) življenje. Bolnice z rakom dojk lahko sodelujejo v pilotnem projektu OREH (O za onkološka, REH pa rehabilitacija) Onkološkega inštituta Ljubljana, ki skuša zgraditi pogoje za celostno rehabilitacijo, da bi bilo manj invalidskih upokojitev in bolniških odsotnosti pri ozdravljenih onkoloških bolnikih.

Pomen športne aktivnosti in kakovostnega življenja po zdravljenju izpostavlja tudi Ajda Cvelbar, predstavnica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, L&L. "Preživeti ni dovolj, želiš si tudi, da bi zaživel kot prej, oziroma da bi živel še bolje kot prej. Meni se je trikrat ponovil rak in sem ostala aktivna. Med kemoterapijo sem celo smučala in imela sem občutek, da sama sebe še dodatno zdravim." Poudarja, da imajo v času zdravljenja in rehabilitacije zelo pomembno vlogo tudi društva. "Kontaktirajo nas ljudje z zelo raznolikimi potrebami, predvsem takrat, ko se počutijo osamljeni. Ko imaš občutek, da ne sodiš k vrstnikom in iščeš svoje mesto pod soncem. Vprašanja, s katerimi nas naslavljajo, so zelo različna, od konkretnih vprašanj, ki se nanašajo na zdravljenje do vprašanj o rehabilitaciji. Ali pa tako kot jaz, za iskanje neke podporne skupnosti, ki omogoča izmenjavo izkušenj." Tudi združenje L&L je vse bolj prepoznavno in veliko truda vloži v osveščanje javnosti. Imajo svoje projekte, svetovalne programe, nudijo dodatno psihološko pomoč. Veliko se ukvarjajo s socialnimi problemi ranljivih skupin, kot so brezposelni, samozaposleni, kronični bolniki, ki se jih družba premalo zaveda. "Ko si enkrat uradno zdrav, se vračaš v življenje, veš, da moraš zmanjšati stres, se bolj zdravo prehranjevati, a realnost je, da boš moral najprej služiti denar in plačevati davke, to je težka naloga. Zato je pomembna vloga društva, da nudi podporo tudi po končanem zdravljenju," zaključi Cvelbarjeva.

Zdravljenje raka v prihodnosti

Zdravljenja so se v zadnjih letih precej spremenila. "Čedalje več imamo tarčnih zdravil in gremo v smeri agnostičnega zdravljenja, kar pomeni, da rake zdravimo glede na mutacijo oziroma nepravilnost, ki jo imajo, s točno določenim tarčnim zdravilom, ne glede na vrsto raka. Razvija se imunoterapija, poznamo čedalje več zdravil iz skupine imunoterapije, ki ji lahko med seboj tudi kombiniramo. Terapevtska tumorska cepiva, ki so bila tako obetajoča, a veliko razočaranje, bodo vseeno nekaj prinesla. Razvija se genska terapija in poleg CAR-T celic prihaja zelo podobna metodologija TIL – tumorsko infiltrirajoči limfociti. Vedno več se govori o metabolomu, pa o mikrobiomu, s katerim živimo in bi lahko spremenil potem same bolezni, še posebno skupaj z neko imunoterapijo. Zdravljenja so čedalje bolj bolniku prilagojena. glede na nepravilnosti tumorja, tarče ..." Žal pa so, kot dodaja dr. Zver, cene onkoloških zdravil precej visoke in cenovni balon se še kar napihuje. "Zdravljenje enega bolnika ima visoko ceno. Na našem oddelku poskušamo za isto ceno zdraviti več bolnikov - pa ne služimo denarja, ampak služimo narodu, kot smo včasih rekli, služimo slovenskim davkoplačevalcem. Ko bomo razvili lastne t.i. akademske karte, bomo prihranili in omogočiti širši populaciji, da dobi zdravilo." Zdravljenje je veliko bolj učinkovito, če bolezen še ni razsejana, je sorazmerno pod kontrolo in je omejena. Tudi s pomočjo genetike in molekularnih preiskav bodo lažje ocenili, katero zdravljenje je bolj primerno za posameznega bolnika. "Ko bi imel bolnik nizko bolezensko breme, bi mu dali individualne CAR-T celice, ki bi poiskale rezidualni tumor, na svoj imunski način eliminirale ostale rakave celice in ga morda celo ozdravile. Skušamo se povezovati tudi s sosednjimi državami, saj si bomo virusne vektorje, ki jih bomo izdelovali, lahko izmenjavali, kot smo si včasih slikice nogometašev prve jugoslovanske lige, ki smo jih zbirali. Če naš vektor BCMA, ki ga načrtujemo, ne bo učinkovit pri diseminiranemu plazmocitomu, ga bomo izmenjali za vektor, ki bo učinkovit za bolnike, ki imajo nevroblastom," na primeru razloži dr. Zver. Tako bodo lahko pomagali širšemu krogu bolnikov, ne le bolnikom s krvnim rakom, kjer je trenutno največ raziskav in so pri študijah tudi najdlje prišli.