Višje plače zdravnikom dvigujejo druge sindikate: Zdravnik brez specializacije bi imel višjo plačo kot izredni profesor

Vlada in sindikati, ki zastopajo interese zdravnikov in zobozdravnikov, so včeraj nadaljevali pogajanja za dvig plač, vendar do zaključka redakcije ni bilo znano, ali so pogajanja zaključili z dogovorom. Temelj za dvig zdravniških plač je interventni PKP10, ki je dvignil plačni strop zgolj za to poklicno skupino s 57. na 63. plačni razred. Po osnovnem vladnem predlogu, ki smo ga pridobili, je vlada vsem zdravnikom ponudila dvig izhodiščnih plač za šest plačnih razredov oziroma za 24 odstotkov, saj je vrednost enega plačnega razreda približno štiri odstotke. Izjema so le zdravniki pripravniki, ki so jim ponudili za 28 odstotkov višje plače, a ker so v zdravniškem stanu na dnu plačne lestvice, bi jim to vendarle prineslo najmanjši dvig plače, in sicer za 451 evrov bruto.

Predlog predvideva še, da bi zdravnik/zobozdravnik brez specializacije z licenco namesto v sedanjem 41. plačnem razredu po novem plačno startal v 47. plačnem razredu oziroma z 2.675,25 evri bruto. To pa bi tudi pomenilo, da bi imel v izhodišču višjo plačo od izrednega profesorja na fakulteti, katerega začetniška plača je v 46. plačnem razredu, ki je vreden 2.572,34 evrov bruto. To pa seveda ustvari nova nesorazmerja med primerljivimi poklici in pričakovano tudi zahteve drugih sindikatov.

Šest novih delovnih mest v kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike

Vlada predvideva tudi umestitev šestih novih delovnih mest v kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike. Eno od teh je delovno mesto starejšega zdravnika specialista, ki bi bil s 5010,67 evra bruto uvrščen v 63. plačni razred. Pogoj za uvrstitev v najvišji plačni razred bi bil, da ima zdravnik najmanj 35 let delovne dobe, svoje znanje prenaša na druge zdravnike, je timski človek ter ima pridobljen naziv primarij, pedagoški ali znanstveni naziv ustrezne stopnje. Trenutno je v najvišji, 57. plačni razred uvrščenih 2481 od 6986 zdravnikov, kar predstavlja 35,5 odstotka vseh zdravnikov. Vrednost pogajalskih izhodišč je bila ocenjena na 111 milijonov evrov. Dodajmo, da so prav zaradi dviga plačnega stropa preko interventnega zakona in onemogočitve referenduma predstavniki petih sindikalnih central na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti omenjenega člena. Obenem so predlagali tudi začasno zadržanje izvajanja te določbe.

Sindikatom zdravstva in socialnega varstva, ki so za 16. februar napovedali opozorilno stavko, saj vlada kljub dogovoru z njimi do 15. januarja ni začela drugega kroga pogajanja o odpravi anomalij, ki jih v prvem delu pogajanja niso odpravili, so včeraj vendarle poslali pogajalska izhodišča. Drugi krog pogajanja naj bi se začel predvidoma v petek, vendar sindikati, vključeni v pogajanja, s ponudbo niso zadovoljni. Aleksander Jus, predsednik Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije, pravi, da gre le za minimalne dvige in to le za nekaj delovnih mest. Slavica Mencinger, predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi pa dodaja, da je ponudba tako slaba, da ni vredna komentarja. "Če se ne bo mogoče zmeniti kaj bolj konkretnega, bomo 16. februarja izpeljali stavko. Sindikati smo glede tega enotni."

Danes nove zahteve sindikatov javnega sektorja

O nadaljnjih, predvidoma stavkovnih ukrepih bo že v četrtek odločal tudi glavni odbor Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ), saj se vlada še vedno ni odzvala na njihove zahteve po ureditvi dodatnega plačila preobremenjenim učiteljem. Že danes pa bosta predstavnika obeh pogajalskih skupin javnega sektorja, Jakob Počivavšek in Branimir Štrukelj ponovno predstavila zahteve sindikatov javnega sektorja po dvigu plač, nujni uskladitvi vrednosti plačnih razredov in ureditvi razmerij med plačnimi razredi. Na to temo so - zaradi neodzivnosti vladne pogajalske skupine, ki jo vodi minister za javno upravo Boštjan Koritnik - za prihodnji teden sklicali tudi sejo pogajalskih skupin.