Premier Robert Golob je prvi dan redne seje državnega zbora zagotovil, da bo vlada v četrtek obravnavala predlog, po katerem se bodo pokojnine redno uskladile za 4,5 odstotka. Predlog je po njegovih besedah že v vladnem postopku.
Napovedal je še, da bodo na Ekonomsko-socialni svet posredovali predlog za takšno zvišanje minimalne plače. Sicer pa je zagotovil, da bo vlada skupine, ki potrebujejo pomoč, obravnavala enako. "Vse skupine si zaslužijo enako obravnavo in vpeljali bomo tisto, kar do zdaj nobeni vladi ni uspelo. Da bomo namreč vse skupine nagovarjali istočasno, ne pa vsako posebej vsaka dva meseca," je poudaril. Inflacija je namreč po njegovih besedah za vse enaka in zato bo tudi vlada obravnavala vse enako, je dejal v odgovoru na ustno poslansko vprašanje Zvonka Černača iz SDS, ki so ga zanimali ukrepi vlade za omilitev revščine zaradi visoke inflacije in cen energentov.
Golob je o inflaciji dejal, da je bila junija na medletni ravni 10,4-odstotna, julija se je povzdignila na 11 odstotkov, septembra pa je padla pod 10 odstotkov, kar po njegovem opozorilu pomeni, da inflacija v času aktualne vlade pada. Ob tem pa se zaveda, da ljudje še kako čutijo inflacijo, zato vlada, ki jo vodi, sprejema ciljne ukrepe. Z njimi na eni strani regulira cene energentov in na drugi strani sledi cenam hrane. Zaradi uvedenega primerjalnika cen se je osnovna košarica v enem mesecu znižala za 15 odstotkov. Učinki so zelo konkretni, zato bodo košarico razširili še na ostale prehrambne izdelke. Na ta način želijo izvajati pritisk na trgovce, da bodo znižali cene za osnovne prehrambne produkte v vseh trgovinah na najnižjo možno raven, je dejal.
Glede ukrepov na področju energetike pa je spomnil, da so najprej znižali DDV. Cene električne energije in zemeljskega plina so za končnega odjemalca danes v Sloveniji med najnižjimi v Evropi, je opomnil. Če omenjenih ukrepov ne bi sprejeli, bi inflacija po uradnih podatkih urada za makroekonomske analize in razvoj znašala 12 odstotkov in več, je dodal.
V povezavi s ciljnimi ukrepi za najranljivejše skupine je spomnil, da so letos za ciljne ukrepe za najranljivejše namenili več kot 100 milijonov evrov. "To je edini pravi princip in tega se poslužujejo povsod po Evropi. Nihče v Evropi ne meče več helikopterskega denarja, ker je to neučinkovito," je dejal.
Golob: Naše davčno okolje ni optimalno, v letu 2023 spremembe
Vlada po besedah premierja v dialogu s socialnimi partnerji in tudi opozicijo za prihodnje leto načrtuje temeljito prevetritev davčne politike. Pri tem pa bosta vlada in koalicija vedno imeli v mislih večino davkoplačevalcev, ne tistih z najvišjimi dohodki in premoženjem, je dejal v odgovoru na poslansko vprašanje. Poslanca Jerneja Vrtovca (NSi) je zanimalo, kakšno davčno politiko lahko gospodarstvo pričakuje v letih 2024, 2025 in naprej. Prepričan je, da mora davčno okolje spodbujati potenciale v Sloveniji za rast dodane vrednosti in dvig blaginje, ne pa jih zavirati.
Golob je napovedal, da bo prihodnje leto potekala široka javna razprava, kakšno davčno politiko želimo v Sloveniji. Spomnil je na napovedi koalicije, da bo zmanjševala obdavčitev dela in zviševala obdavčitev premoženja, in to vsega premoženja, ne le nepremičnin, še najmanj pa osnovnih nepremičnin.
"Naše davčno okolje ni optimalno, pričakujemo, da ga bomo v 2023 temeljito prevetrili," je dejal premier.
Je pa predsednik vlade ob tem opozoril, da so že pri ukrepanju za naslovitev energetske draginje v koaliciji zasledovali cilj razbremeniti večino ljudi. Kot je povedal, v Sloveniji manj od povprečne plače zaslužita dve tretjini zaposlenih. V času krize je treba razbremeniti tiste, ki imajo manj, ne tistih, ki imajo več, je bil jasen.
Po prihajajoči jeseni in zimi bo tako po Golobovih napovedih čas za razmislek, kako skozi davke nagraditi vse oblike dela, predvsem na področju nagrajevanja. A tudi v tem primeru je premier napovedal, da bosta vlada in koalicija v mislih vedno imeli večino zaposlenih, ne dveh odstotkov tistih z najvišjimi prihodki ali premoženjem. Ena od novosti v pristopu, ki jo bodo še razširili, je izrazito stimuliranje davčnega okolja za mlade, je dodal Golob.
Po njegovih besedah bo vsaka od davčnih sprememb temeljito obdelana v socialnem dialogu, v javno razpravo pa bo vključena tudi opozicija. Glede odnosa koalicije do gospodarstva je predsednik vlade povedal, da se s predstavniki gospodarstva veliko pogovarjajo, na dnevnem redu vsake seje vlade je, kako pomagati podjetjem v tej krizi. Podobno velja za razprave na ravni EU. Davčni ukrepi v tem pogledu na evropski ravni niso omenjani, je rekel Golob. Težave, ki izhajajo iz energetike, so namreč po njegovih pojasnilih tako velike, da jih davki ne morejo kompenzirati.
Zato se članice EU ukvarjajo predvsem s tem, kako zagotoviti stabilne cene energije za podjetja in kako državam omogočiti, da te cene na vzdržnih ravneh ohranjajo s čim nižjimi javnofinančnimi stroški. Zadnji dogovori na vrhu EU prek padca cen plina in tudi elektrike hitro znižujejo potencialne proračunske stroške za ta namen, je ugotavljal.
Druga smer ukrepanja pa je, kako s prehodnimi ukrepi na trgu dela ohranjati zaposlenost v luči negativnih učinkov visokih cen energije ali pomanjkanja povpraševanja na proizvodnjo.
