Vlada je s sklepom podaljšala ukrep subvencioniranja čakanja na delo doma do konca septembra, je prek družbenega omrežja Twitter sporočil minister za delo Janez Cigler Kralj. Kot je dodal, stanje na trgu dela kaže, da delodajalci in delavci ta ukrep še vedno potrebujejo. V septembru naj bi bilo za to potrebnih 16,5 milijona evrov. Cigler Kralj se je sicer še v začetku tedna nagibal k umiku čakanja na delo oziroma preusmeritvi gospodarstva na ukrep subvencioniranja skrajšanega delovnega časa. Kot je dejal, take pobude dobiva tudi od zunaj. Hkrati je izpostavil, da nekatere panoge še niso res zaživele in da jih ne želi pustiti na cedilu. K podaljšanju čakanja na delo so ga v torek pozvali tudi v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS).
{twitter}https://twitter.com/jciglerkralj/status/1298927229494272001{/twitter}
"Trenutno je na začasnem čakanju na delo še vedno veliko število delavcev, kar kaže na to, da v nekaterih panogah še vedno ni zaznati okrevanja ali pa to ni dovolj močno za zagotovitev polne izkoriščenosti kadra," so po seji vlade sporočili iz vladnega urada za komuniciranje. Kot so poudarili, bo ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo po njihovi oceni tudi v prihodnje zmanjšal tveganje, da bi se podjetja z upadom poslovanja odločala za odpuščanje delavcev.
Učinki interventnih ukrepov na trg dela so po besedah UKOM-a pozitivni, saj se je brezposelnost po strmi rasti v prvi polovici leta julija in avgusta začela zniževati.
Ukrep subvencioniranja čakanja na delo doma v koronski krizi velja za temeljnega za zaščito trga dela. Predvidel ga je že prvi interventni zakon, ki je bil uveljavljen marca, v še bolj ugodni obliki pa tudi vsi nadaljnji protikoronski svežnji. Četrti protikoronski zakon je v veljavi od 11. julija, shemo čakanja pa je predvidel do konca julija z možnostjo mesečnega podaljšanja s sklepom vlade najdlje do konca septembra.
