Vlada v odhajanju ima polna pooblastila za delovanje do 13. maja, nato bo opravljala le še tekoče posle. Bo res tako?

Čeprav je izgubila volitve, odhajajoča vlada Janeza Janše še naprej pospešeno kadruje. Potem ko je v zadnjih dveh letih v državni upravi zaposlila več tisoč uslužbencev, so se v tem tednu pojavili novi razpisi za zaposlovanje tako za določen kot nedoločen čas. Kakšne so pristojnosti vlade v občutljivem obdobju, ko se v državi pripravlja zamenjava oblasti? Ustava določa, da vlada do sklica novega državnega zbora deluje s polnimi pooblastili, nato pa do zamenjave opravlja samo tekoče posle. "Bistveno vprašanje je, ali oblastniki v tem času delujejo zakonito. Glede na to, da je bilo pred volitvami marsikaj nezakonitega, je lahko problematično, če se pred menjavo oblasti na isti način poskuša zagotavljati službe tistim ljudem, ki bi zaradi volitev izgubili delovna mesta," pravi ustavni pravnik Ciril Ribičič.

Oklepniki, veleposlaniki, zavod za blagovne rezerve

Na politični sceni prahu ne dvigujejo samo kadrovanja v državni upravi. Zmagovalec volitev in bodoči slovenski premier Robert Golob je obrambnega ministra Mateja Tonina pozval, naj se vzdrži podpisa več kot 340 milijonov evrov vredne pogodbe o vojaškem nakupu oklepnikov, a bo posel očitno sklenjen v maju. V izdihljajih Janševe vlade se prav tako vrstijo pobude, naj predsednik republike Borut Pahor zadrži imenovanje nekaterih veleposlanikov, ki so povezani z vladajočo garnituro. Med drugim je prav v teh dneh objavljen razpis za novega direktorja zavoda za blagovne rezerve, ki ga bo vlada imenovala po 13. maju, ko bodo položaje že zasedli poslanci iz nove sestave državnega zbora.

"Problem omejevanja oblasti spada med ključne lastnosti vlade, ki odhaja s položaja. Med mandatom smo videli, da samoomejevanje za njih ne obstaja. Ker so želeli postaviti absolutno oblast, smo večkrat rekli, da gre za avtokratsko delovanje. Ne čudi, da kljub porazu na volitvah počnejo vse enako kot prej. Legitimnosti zaradi volilnega izida nimajo, prav tako nimajo nikakršne legitimnosti politični kadri, ki jih nastavljajo pred dokončnim odhodom z oblasti," je kritičen nekdanji predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Ribičič ob tem dodaja, da so se po vsakih volitvah pojavile dileme, kakšne pristojnosti sodijo v okvir delovanja vlade v odhajanju.

Ne zlorabi oblasti

Spomnimo, da je pred desetletjem Pahorjeva vlada tik pred slovesom imenovala Cirila Ribiča in Dragico Wedam Lukić v Beneško komisijo. Druga Janševa vlada je sklep naknadno razveljavila, vendar je Beneška komisija obema strokovnjakoma iz Slovenije vseeno potrdila mandat.

Vladna služba za zakonodajo je januarja 2020 bolj natančno opredelila izraz tekočih poslov. Kot so zapisali, naj se vlada tik pred zamenjavo ne bi lotevala novih zakonodajnih projektov, uvajala novih politik in sprejemala novih strateških usmeritev ter se lotevala aktivnosti, ki bi lahko nakazovale na zlorabo oblasti. Gantar pravi, da so tekoči posli kljub temu še vedno zelo raztegljiv pojem. "Gre predvsem za dnevna opravila vlade, ki pa imajo lahko tudi daljnosežne učinke. Ta vlada bo zagotovo poskušala storiti vse, da bo predvsem na kadrovskem področju otežila delo svojim naslednikom," napoveduje Gantar.