Vladni obiski na tujem: Na ameriško-izraelski kurz

Diplomatsko intenziven ponedeljek za vrh vlade: ministra Logar in Vrtovec v Washingtonu za slovensko-ameriško jedrsko partnerstvo, premier Janša istočasno v Jeruzalemu. Obiska na različnih koncih sveta nista vsebinsko nepovezana
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Mike Pompeo poleti na Bledu, med Anžetom Logarjem in Janezom Janšo
Andrej Petelinšek

Minister za zunanje zadeve Anže Logar in minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec z ekipama sta bila že konec tedna na poti prek luže, v Washington. Sestanek z ameriškim državnim sekretarjem Mikom Pompeom ne bo imel le ene teme, bo pa ena točka najpomembnejša: jedrska energija. Vlada je konec tedna sprejela informacijo o nameravanem podpisu memoranduma o razumevanju v zvezi s strateškim civilnim jedrskim sodelovanjem med Slovenijo in ZDA. Dokument izraža željo držav po globljih dvostranskih strateških odnosih, ki bi povečali energetsko varnost in blaginjo ter krepili skupne politične in gospodarske vezi, so sporočili z vlade. Memorandum, iz katerega izhaja, da državi delita mnenje, da je civilno jedrsko sodelovanje pomemben sestavni del splošnega dvostranskega strateškega odnosa, bo podpisal Vrtovec.

Jedrski memorandum

Pot v ZDA v izdihljajih Trumpove administracije, ki se poslavlja iz Bele hiše, premier Janez Janša pa je zanjo navijal tudi med volilno tekmo, je logično nadaljevanje avgustovskega postanka Pompea v Sloveniji. Tedaj sta z Logarjem podpisala deklaracijo o varnosti omrežij 5G, pogovori so se poleg zunanjepolitičnih usmeritev vrteli tudi okoli nabav orožja, ki jih načrtuje vlada Janeza Janše. A spomnimo predvsem, da je ameriško veleposlaništvo v Ljubljani, ki ga vodi Lynda C. Blanchard, avgusta na Bledu organiziralo srečanje ameriškega zunanjega ministra z vrhom slovenskih energetskih podjetij. Četudi ključne odločitve še niso sprejete, je vprašanje drugega bloka jedrske elektrarne v Krškem vse pomembnejše, s tem pa tudi lobiranje za ameriško nuklearno gospodarstvo, posebej proizvajalca Westinghouse.

Igor Napast

Četudi krožijo nekatere špekulacije da je namen podpisanega memoranduma, da iz gradnje drugega bloka JEK izloči neameriško konkurenco, podobno kot deklaracija o 5G izključuje kitajske telekomunikacijske družbe, pa iz vladnih krogov prihajajo tudi drugačne neuradne informacije, in sicer da Slovenija še ne more dajati konkretnih zavez, ker strokovne podlage o izboru tehnologije še niso potrjene oziroma pripravljene. Memorandum ni podlaga za kak konkreten posel, lahko pa služi kot katalizator za dodatno sodelovanju pri prenosu znanj in izkušenj, je za STA dejal Jernej Vrtovec. V vsakem primeru pa bo memorandum ameriške pozicije proti drugi konkurenci izrazito izboljšal.

Med jedrskimi temami ne bo na mizi le vprašanje morebitnega klasičnega reaktorja za JEK 2, ampak tudi koncept modularnih jedrskih reaktorjev, SMR. Ti so bistveno, tudi desetkrat cenejši od klasičnih, a tudi tolikokrat šibkejši. "Najbližje temu, da pride na trg, je modularni reaktor podjetja NuScale, polne zmogljivosti med 600 in 700 MW, kar je, recimo, moč današnje krške nuklearke," pojasnjuje vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan (IJS) Leon Cizelj.

Janševa vlada je v odnose z uradnim Washingtonom prinesla novo dinamiko, tudi vsebino in drugače kadrovske rešitve. Tako je, kot smo pisali, predčasno zamenjala veleposlanika Stanislava Vidoviča, ki ga je ravno te dni še uradno nadomestil državni sekretar Tone Kajzer, diplomat iz Janševega ožjega kroga. Janševa vlada si je Pompeovo pohvalo prislužila tudi ta konec tedna, pred obiskom State Departmenta. Odhajajoči ameriški zunanji minister je izrazil zadovoljstvo, ker je, kot se je izrazil, slovenska vlada šiitsko gibanje Hezbolah v celoti razglasila za teroristično organizacijo in "zavrnila lažno razlikovanje med političnim in vojaškim krilom Hezbolaha". {api_embed_photo_R30}612283{/api_embed_photo_R30}

Orožarski posli?

Skoraj istočasno se bo premier Janša mudil na obisku pri najtesnejšem ameriškem zavezniku, v Izraelu. Zanimivo je, da se tudi v judovski državi obetajo tektonski politični premiki, vlada dveh Benjaminov, Netanjahuja in Ganca, je namreč tik pred padcem. Tokrat ne zaradi sodnih procesov, v katerih se je Netanjahu, premier z najdaljšim stažem v izraelski zgodovini, znašel zaradi obtožb o korupciji, pač pa zaradi zapletov glede proračuna. Velika koalicija Netanjahujevega Likuda in Modro-bele stranke Ganca, nekdanjega šefa generalštaba, je namreč tako razklana, da se Izraelcem obetajo že četrte volitve v manj kot dveh letih. Poslanci kneseta so minuli teden že razglasili samorazpustitev parlamenta, a po napovedih naj bi o tem glasovali še vsaj enkrat. Netanjahu bi sicer moral voditi vlado do pozne jeseni, potem pa bi premierski položaj za dve leti prevzel Ganc.

Zadnje bilateralno vrhunsko izraelsko- slovensko srečanje je bilo leta 2008, ko je tedanji predsednik Šimon Perez sprejel predsednika Slovenije Danila Türka. Januarja letos pa se je predsednik Borut Pahor v Izraelu udeležil spominske slovesnosti ob 75. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau. 
Reuters

Diplomatski in gospodarski odnosi med Slovenijo in Izraelom so na sorazmerno nizkem nivoju. Lani je blagovna menjava med državama po podatkih portala Izvozno okno znašala 135 milijonov evrov, leta 2018, ko je bila najvišja v zadnjih šestih letih, pa je znašala nekaj manj kot 157 milijonov evrov. Uvoz iz Izraela je bil lani skoraj za tretjino večji od izvoza tja. Podatki Izvoznega okna za prvih osem mesecev letošnjega leta kažejo 90,5 milijona evrov menjave.

"Tradicionalno prijateljski odnosi"

V kabinetu slovenskega premierja so ob najavi obiska suhoparno zapisali, da Janšev obisk v Izraelu predstavlja "potrditev dobrih in tradicionalno prijateljskih odnosov med državama in priložnost za pogovore o ključnih zunanjepolitičnih temah, kot so Sirija, Irak, Iran in bližnjevzhodni mirovni proces". Napovedali so še, da bo obisk priložnost za pogovore o nadaljnjem sodelovanju na področjih kibernetske varnosti in umetne inteligence. Toda ker se bo Janša pred sestanki s premierjem Netanjahujem, predsednikom države Reuvenom Rivlinom in zunanjim ministrom Gabijem Aškenazijem sestal tudi s predstavniki "drugih uspešnih podjetij, ki mu bodo predstavili svoje delovanje in možnosti za sodelovanje s slovenskimi podjetji", kot so zapisali v vladni službi za odnose z javnostmi, se ni mogoče izogniti občutku, da bi se lahko dogovarjali o orožarskih poslih.

Nobena skrivnost ni, da se Slovenija v okviru 780-milijonskega načrta posodobitve opreme oboroženih sil spogleduje z izraelsko orožarsko industrijo, po neuradnih podatkih našo vojsko zanima predvsem protioklepni raketni sistem Spike Rafael Advanced Defense Systems, ki so ga slovenski vojaki že testirali na Počku in naj bi ga znova v kratkem. Slovenija je sicer v 90. letih prejšnjega stoletja že kupovala izraelsko orožje.

Janša ne načrtuje srečanja s predstavniki palestinske samouprave, ki jim je Slovenija v prejšnjih letih namenjala dosti pozornosti.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta