Tudi tokratna raziskava javnega mnenja vladajoči stranki SDS in koaliciji SDS-NSi-SMC znova sporoča, da njuna politika in delovanje nista ustrezna. Nekaj manj kot 65 odstotkov vprašanih ocenjuje, da je vlada neuspešna, koalicija bi imela, če bi bile volitve to nedeljo, le 31 poslancev od 88, seveda brez SMC Zdravka Počivalška. Ta stranka je sicer ta mesec dosegla "rekord". Medtem ko se je zadnje leto zadrževala pri ledišču lestvice parlamentarnih strank, se je tokrat prebila do enega odstotka, ki pa je svetlobna leta daleč od tega, da bi se stranki še kdaj uspelo zavihteti v parlament. Strankin najboljši rezultat je sicer iz februarja lani - dva odstotka (takrat še ni bila v sedanji koaliciji). Poleg vseh teh slabih napovedi, ki bi zelo skrbele vsako vladajočo stranko, vlado in koalicijo, pa je tukaj še drsenje SDS Janeza Janše navzdol. S 17,1-odstotno podporo so zabeležili najslabši izid od lanskega februarja in odkar vodijo vlado. Slabši izid so dosegli le še januarja lani, takrat še v opoziciji - 16,9 odstotka. SDS je bila najmočnejša ob prevzemu vlade marca lani (23,5-odstotna podpora), stabilno podporo okoli 22 odstotkov pa je imela vse do jeseni. Od oktobra naprej se odstotek podpore nenehno zmanjšuje.
Nekdanja predsednica NSi je že mesece znana po jasnih stališčih glede dogajanj v državi in družbi
Boleč zdrs pa je tokrat doživel še predsednik republike Borut Pahor, ki, spomnimo, za razliko od večine državljanov ocenjuje, da vlada dela dobro, in ki ga je na lestvici najbolj priljubljenih prehitela Ljudmila Novak. Njena tokratna zmaga je presenečenje le deloma. Nekdanja predsednica NSi in evropska poslanka je namreč že mesece - za razliko od Pahorja - znana po jasnih in odločnih stališčih glede dogajanj v državi in družbi. Njeno zadrževanje v vrhu lestvice priljubljenih tudi kaže, da bi NSi, če bi Novakova ostala na vrhu stranke, verjetno beležila boljše javnomnenjske rezultate.
O anketi
Vox populi je javnomnenjski raziskovalni projekt časnikov Dnevnik in Večer, njegov izvajalec je agencija Ninamedia. Med 9. in 11. februarjem 2021 so opravili telefonsko javnomnenjsko raziskavo po metodi CATI. Z računalniškega seznama so poklicali 5766 naključno izbranih telefonskih naročnikov, 2231 ni bilo dosegljivih, 1939 jih ni želelo sodelovati v anketi, 896 pa jih ni ustrezalo vzorčnim določilom. Anketiranih je bilo 700 oseb. Pred analizo so bili podatki uteženi po starosti in izobrazbi tako, da so socio-demografsko strukturo vzorca približali strukturi ciljne populacije, s čimer so zagotovili večjo reprezentativnost vzorca. Standardna napaka vzorca je +/-3,7 odstotka. Rezultati so prikazani v odstotkih (%).
"Največji" stranki 36 odstotkov
Vlada torej še naprej državo vodi z izjemno nizko podporo, njenega dela kot uspešnega ne ocenjuje niti tretjina vprašanih. Se pa je v primerjavi s preteklim mesecem za 2,5 povečal odstotek tistih, ki njeno delo ocenjujejo kot neuspešno (z 61,6 na 64,1 odstotka). Pri strankah ni zelo izrazitih sprememb - razen pri SDS, ki je z 19,9 odstotka zdrsnila na 17,1. Manjši padci so zabeleženi pri vseh strankah, razen pri SD Tanje Fajon in SAB Alenke Bratušek. K strankam z nekoliko višjo podporo prištevamo še SMC, ki je, kot rečeno, naposled dosegla vsaj odstotek podpore. Med neparlamentarnimi strankami se je odstotek dvignil le SLS Marjana Podobnika. LMŠ Marjana Šarca je še naprej v rahlem padanju, zdrsnila pa je tudi Levica Luke Mesca, ki ji je javnomnenjsko v zadnjem času sicer kazalo precej dobro in se je v zadnjih mesecih konkretneje oddaljila od "standardnih" šestih odstotkov podpore. Januarja je celo presegla deset odstotkov, tokrat je padla na 8,8 odstotka. Padci pri večini se najbolj odražajo pri "stranki z največ volivci", torej tistih, ki ne vedo, koga bi volili ali pa na volišča ne bi šli. Januarja je bilo takšnih volivcev 31,8 odstotka, tokrat že 35,9.
Padci pri večini strank se najbolj odražajo pri tisti "z največ volivci", torej tistih, ki ne vedo, koga bi volili ali pa na volišča ne bi šli
V parlament, če bi bile volitve to nedeljo, bi se po projekciji uvrstilo vseh pet strank koalicije KUL. Desus Karla Erjavca in SAB s po petimi poslanci, Levica s 13, LMŠ s 15 in SD z 19. Skupaj bi "odnesli" 57 poslanskih mest in zlahka sestavili vladajočo koalicijo in tudi vlado. Od trenutne vladajoče koalicije bi v DZ prišli le SDS in NSi Mateja Tonina z 31 poslanci brez kakršne koli možnosti, da bi ogrozili trenutno opozicijsko koalicijo.
Kralj lestvice na drugem mestu
Nesporni kralj lestvice priljubljenosti je bil od januarja lansko leto Borut Pahor. Večino leta so njegovo pozicijo najbolj ogrožali aktualni zdravstveni ministri (Aleš Šabeder in Tomaž Gantar), pa predsednika SD in LMŠ Fajonova in Šarec, zadnje tri mesece pa mu je bila za petami Novakova, ki ji je tokrat uspelo, da ga je potisnila na drugo mesto. Februarsko merjenje politične priljubljenosti je torej postreglo s kar nekaj presenečenji in spremembami. Osem politikov je ocenjenih boljše in dvanajst slabše kot januarja.
Kot rečeno, je največje presenečenje tokratne raziskave Novakova, ki je podrla še en Pahorjev rekord - prvič po maju 2019 je Pahor zapustil čelo razpredelnice (z opazno nižjo oceno kot januarja). Sledijo Fajonova, evropski poslanec SD Milan Brglez in Šarec, ki je pridobil dve mesti, Tonin pa je dve mesti izgubil in se je uvrstil na sedmo mesto za ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem. Na lestvici je najbolj napredovala Alenka Bratušek, ki je pridobila štiri mesta, najslabše pa se je odrezal Janša, ki je ocenjen opazno slabše kot prejšnji mesec, izgubil je štiri mesta in bo skupaj z Alešem Hojsom zapustil družbo najbolj priljubljenih politikov. Naslednji mesec ju bosta zamenjala Eva Irgl in Matjaž Tanko, ki so ju anketiranci največkrat predlagali.
Uporaba rezultatov le z dovoljenjem
Ponatis in uporaba rezultatov javnomnenjske ankete sta dovoljena le z izrecnim soglasjem naročnikov ankete, družb Dnevnik in Večer. Po izteku dvanajstih ur od prve objave javnomnenjske ankete v edicijah njunih naročnikov pridobitev dovoljenja ni več potrebna.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
