Miha Raičevič
Policisti ugotavljajo identiteto osebe tako, da jo na primeren način ustavijo in ji pojasnijo razlog ustavitve ter nato zahtevajo izročitev dokumenta s fotografijo in preverijo podatke v ustreznih evidencah. Policist mora pojasniti razlog ustavitve določene osebe, preden začne kakršen koli postopek, pojasnjujejo na policiji in dodajajo, da pojasnitev ni pogojena z morebitno zahtevo osebe, ki je v postopku.
"Policist pri tem osebi pojasni razlog ustavitve - npr. da vstopa v območje, kraj, prostor, objekt ali okoliš, v katerem je prepovedano ali omejeno gibanje, ali se tam nahaja, ni pa ji dolžan pojasniti podrobnosti v zvezi s tem razlogom," so ponazorili v odgovoru.
Če policist tega ne stori, pa lahko v 45 dneh od postopka oseba vloži pritožbo na zapisnik na ministrstvu za notranje zadeve v pisni ali elektronski obliki, lahko pa tudi ustno. Lahko pa jo vloži tudi na policijo, ki mora o tem obvestiti ministrstvo.
V pritožbenem postopku se lahko uveljavlja nestrinjanje z dejanjem ali opustitvijo dejanja policista pri opravljanju policijskih nalog, ki lahko pomeni kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin. Ugotavljajo se okoliščine izvedbe policijskega postopka in uporabe policijskih pooblastil, ne ugotavlja pa se na primer, ali je oseba, ki je vložila pritožbo, storila ali ni storila kaznivega dejanja oziroma prekrška.
Pritožbe se obravnavajo na dveh ravneh. V pomiritvenem postopku pri vodji organizacijske enote policije ali pa pred senatom ministrstva za notranje zadeve. Senat pritožbe obravnava, če je bil kdo huje telesno poškodovan, če so bila v postopku uporabljena prisilna sredstva zoper več kot tri osebe in je pri tem nastala lažja telesna poškodba, če je bilo uporabljeno orožje, če so bili v postopku tudi otroci, mladoletne osebe ali pripadniki etičnih skupnosti ali manjšin in drugih ranljivih skupin, če se pritožba nanaša na vodjo policijskih enot, če se pritožba nanaša na tujca, ki ne prebiva v Sloveniji, ali če gre za očitke o hudem posegu v človekove pravice ali temeljne svoboščine.
Lanske pritožbe
Lani je bilo proti delu policije vloženih 462 pritožb, od tega so jih 233 zaključili brez obravnave v pomiritvenem postopku ali senatu. V 80 primerih pritožnik ni v predpisanem roku popravil ali dopolnil pritožbe, 49 pritožb je bilo vloženih prepozno, v 5 primerih so jih vložile neupravičene osebe, vsebina 4 pritožb pa je bila "zlonamerna ali pa se je s pritožbo zlorabljal pritožbeni postopek", piše v poročilu policije. V 45 primerih je pritožnik odstopil od pritožbe in v 9 primerih se je ugotovilo, da ne gre za pritožbo. V 14 primerih pomiritvenih postopkov pri vodji policijske enote je ta ocenil, da ravnanje policistov ni bilo skladno s predpisi. Senat pa je obravnaval 10 primerov, v katerih je ugotovil, da so bile pritožbe v celoti ali delno utemeljene.
Več o tem, kje vložiti pritožbo zoper policijski postopek -> TUKAJ.
Ko policist ne pove razloga ...
Policisti pa so se odzvali tudi na zapis udeleženca protestov 21. maja v Ljubljani Jana Štruklja, ki je bil na Trgu republike obravnavan v postopku, za katerega pravi, da mu policisti ni želel pojasniti, zakaj ga želi legitimirati. "Dajte mi osebni dokument," je do njega pristopil policist. Štrukelj ga je vprašal, zakaj, a odgovora ni dobil, zato mu tudi ni izročil dokumenta, nato pa naj bi ga pod rokama zgrabila dva policista in ga s silo odvlekla pred parlament.
Le nekaj dni po tem je v nabiralnik dobil pošto z grosupeljske policijske postaje z globo v višini 750 evrov in opisom dogodka: "Nenadoma pa je do policista pristopil Jan Štrukelj ter tri neidentificirane osebe, ki so policista, držeč se za roke, namenoma obkolile ter ga s telesi odrivale in tako ženski omogočile pobeg." Ob tem Štrukelj trdi, da posnetki na družbenih omrežjih prikazujejo povsem drugačno sliko postopka.
Na njegov zapis so se na našo prošnjo odzvali tudi na policiji. Najprej so zapisali, da konkretnega dogodka ne komentirajo, da pa so policisti obravnavali več oseb, ki niso upoštevale ukazov policistov in so ovirale izvedbe policijskih postopkov. "Zoper njih so bili uvedeni prekrškovni postopki. Policisti so na danem protestnem shodu opravljali naloge, ki so jim določene v zakonodaji, in povsem nedopustno je, da se izvajanje zakonitih nalog poskuša preprečiti s strani tretjih oseb. Vsakomur, ki se z opravljenimi postopki zoper njega ne strinja, je zato omogočena ustrezna pravna pot, ki jo lahko svobodno izkoristi," so pojasnili.
Štrukelj je na koncu članka opisal še posnetek s protestov 28. maja, na katerem naj bi bil prav policist, ki je teden dni pred tem obravnaval njega. "Na družbenih omrežjih so zaokrožili posnetki, na enem od njih taisti policist maltretira študente, ki so mirno stali pred ljubljansko univerzo. Zahteva dokumente, ker namesto tega dobi mirno vprašanje, 'zakaj', nonšalantno pokliče policistko in jo pozove, da potrebuje vozilo, da na policijsko postajo odpeljejo šest ljudi. Kako se je situacija razpletla, s posnetka ni razvidno," je zapisal Štrukelj.
Policija odgovarja, da pisec navaja neresnična dejstva. "Policisti so na navedenem kraju zaznali skupino petih oseb, ki so stale drug ob drugem, pri tem niso nosile zaščitnih mask in so kršile določbe zakona o nalezljivih boleznih. Vsem osebam je bilo zaradi navedene kršitve po izvedenem postopku ugotavljanja identitete izrečeno opozorilo, drugih ukrepov policisti niso izvedli," so zapisali.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
