Elizabeta Planinšič
Rekordno število ljudi je letos izpolnilo vprašalnik, bilo jih je več kot 11 tisoč; za primerjavo - vprašalnik je leta 2018 izpolnilo dobrih 4000 posameznikov. A nikoli do sedaj ni toliko ljudi izrazilo svojega nezaupanja do slovenske policije - da ji ne zaupa, je odgovorila namreč kar polovica sodelujočih. To se v zgodovini slovenske policije še ni zgodilo, zaupanje vanjo je bilo vseskozi višje od 50 odstotkov. Tudi po anketi iz leta 2013, narejeni kmalu po vseslovenskih vstajah, zaradi katerih je padla takratna vlada Janeza Janše, ko so letele kritike zoper ravnanje policije na protestih, so ljudje policiji zaupali 53-odstotno. Zdaj policistom zaupa zgolj tretjina vprašanih.
Visoko zaupanje v slovensko policijo se je nadaljevalo vse od osamosvojitvene vojne, ko je bila policija zelo pomemben ustroj v tem boju. Trideset let kasneje največji kritiki aktualnega vodstva z dr. Antonom Olajem na čelu govorijo o razpadu sistema. "Vse to, za kar smo se borili in kar smo ustvarjali vsa ta desetletja, se je porušilo v dobrem letu. A leta bo trajalo, da se vse zgradi nazaj, da se zaupanje ljudi v policijo povrne," je glavni odziv iz policijskih vrst. Borba za karierni sistem, za hierarhično organizirano policijo se je spremenila v poraz. Zmagalo je klientelistično, strankarsko obarvano nagrajevanje zaslužnih.
Krivdo vali na medije
Dr. Anton Olaj, nekoč direktor novomeške policijske uprave, ki se je nato upokojil, potem pa se reaktiviral najprej kot državni sekretar na notranjem ministrstvu, ki ga vodi Aleš Hojs, nato pa se zavihtel na vrh policije, je na nedavni tiskovni konferenci krivdo za takšno slabo oceno policije uperil v medije, češ da o policiji zgolj slabo poročamo. Očitno ne razume, da je vloga medijev, da opozarjamo na nepravilnosti, kot je pretirana represija med koronaukrepi, pa tudi izrekanje glob na podlagi ukrepov, ki so nezakoniti. Slike policista, ki valja po tleh ostarelo osebo, pač policiji ne moremo šteti v dobro.
A četudi vrh policije zatrjuje, da rezultate ankete jemlje resno, in ob tem pripominja, da so vsi rezultati policijskega dela v lanskem letu boljši v primerjavi s preteklimi, ukrepi, ki jih Olaj z najožjo ekipo navaja kot tiste, ki naj bi povrnili ugled policije, vzbujajo skepso. Dopolnitev strategije preventivnega dela in dela v skupnosti, kjer bo večji del sprememb usmerjen v lokalno okolje, je bila izpostavljena kot prvi najpomembnejši. Projekt vodje policijskih okolišev, rajonskih policistov po domače, je zvodenel v času, ko se je policija vse bolj ukvarjala s kadrovsko stisko. Dobivamo številno avtocestno policijo, izgubljamo lokalne prometne policiste, četudi se največ tragičnih nesreč zgodi na lokalnih in regionalnih cestah. Ne le z našimi, tudi s tujimi policisti rešujemo "velik problem migracij", migrantov pa je vse manj. "Načrtujemo okrepitev lokalnih policijskih enot in ustanovitev dveh policijskih postaj, PP Ljubljana Polje in PP Ivančna Gorica. Izboljšati želimo prijaznost in komunikacijo policistov ob stiku z občani; v ta namen bomo še dopolnili izobraževalne vsebine na policijski akademiji; prav tako bomo v prihodnje še več aktivnosti usmerili v promocijo in medijsko predstavljanje policije oziroma policijskega dela ter pojasnjevanje razlogov za izvedbo posameznih ukrepov v policijskih postopkih," še rešitve nizajo v vrhu policije.
Represija ne pomeni zgolj uporabe prisilnih sredstev, vključuje tudi strogo kaznovanje nepomembnih prekrškov
A potem bi se morali v vrhu policije odzvati predvsem na neprimerno ukrepanje ob protikoronskih protestih, na kaznovanje dijakov, ki so si želeli nazaj v šolo in so zato protestirali, morali so celo pred sodnika za prekrške, a so bili oproščeni. Da so policisti ravnali zakonito, sicer pravi vrh policije, a mnogi niso tega mnenja. Vendar niso krivi policisti na ulicah, saj so ravnali po ukazih, ki so jih dobili. Ti pa so prišli z vrha policije pa tudi z vrha ministrstva.
Na detektor laži
Na notranjem ministrstvu, je poročal Dnevnik, načrtujejo spremembe zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki bi omogočile poligrafsko testiranje policistov. “Policija je predlagala, da se poligrafsko testiranje lahko uporabi tudi za notranjevarnostne postopke ob soglasju posameznika. Kot preventivni ukrep bi ga policija uporabljala za posamezna delovna mesta, ki so posebej izpostavljena zlasti tveganjem korupcije, izdaje tajnih in izdaje varovanih podatkov policije. Predlog je trenutno v strokovni obravnavi na ministrstvu,” so pojasnili na notranjem ministrstvu. Vodstvo policije z Antonom Olajem na čelu daje, glede na neuradne informacije iz policijskih vrst, vse več poudarka nadzoru policistov z notranjevarnostnimi postopki. Stopnjujejo pa se pritiski na sektor za notranje preiskave in integriteto, zaradi (ne)zaposlitve tolmača za albanski jezik sta s tega mesta odšla ali bila premeščena dva šefa. V preteklosti je bil tolmač, zaposlen v policiji, odpuščen zaradi šikaniranja, zdaj pa bi rad nazaj, a ima negativno varnostno oceno. Olaj si močno prizadeva, da bi se ta ocena spremenila.
Pričakovano
"Padec zaupanja javnosti v policijo je pričakovan. Anomalije v policiji, na katere ste opozarjali mediji in smo opozarjali nekateri strokovnjaki (kadrovski cunami, napadi na NPU in domnevno vplivanje na policijske preiskave, represivnost policijskega ukrepanja ob spoštovanju covid odlokov ...), so povzročile nezaupanje ljudi do pravilnega in pravičnega delovanja policije, posledica česar je izrazit padec zaupanja," komentira rezultate raziskave dr. Miroslav Žaberl s fakultete za varnostne vede, strokovnjak za policijska pooblastila. "Za to stanje sta najbolj odgovorni vodstvo MNZ in nestalno vodstvo policije. Policija si mora zaupanje ljudi pridobiti in priboriti s tem, da ljudem pokaže, da je v službi ljudi in ne politične opcije, ki je na oblasti, katerekoli barve je že ta oblast," doda Žaberl. "Ukrepi, ki so jih za izboljšanje stanja napovedali v policiji, so po mojem mnenju ustrezni in gredo v pravo smer. Zadržan pa sem do ustanavljanja ali redefiniranja novih policijskih enot, kot so dve novi policijski postaji in avtocestna policija, ki je postavljena celo v rang uprave. S policijsko zgradbo, policijskimi šefi, dežurnimi policisti, administracijo in fikusi se ne izvaja v skupnost in probleme usmerjeno policijsko delo. Strokovno in prijazno policijsko delo, ki se mora izvajati na terenu, med ljudmi, pa je predpogoj za vnovično pridobitev zaupanja ljudi," še poudarja dr. Žaberl.
Pisci anonimk
Med podatki o lanskem delu policije bode v oči podatek o prijavljenih in odkritih dejanjih uradnih oseb policije, ki so bila odstopljena v obravnavo posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva. Teh je bilo lani skupno 114, kar je deset manj ko leto poprej, a skoraj še enkrat toliko kot na primer leta 2015. Med policijskimi upravami prednjači mariborska policijska uprava s 34 tovrstnimi dejanji, sledi murskosoboška z 22. Po statističnih podatkih bi bilo mogoče sklepati, da je med policisti vse več deviantnih dejanj, a poznavalci razmer opozarjajo, da je problem drugje - in sicer v anonimkah. V tisočglavem policijskem ustroju naj bi bilo namreč pisanje anonimnih pisem zoper sodelavce že dolgoletna praksa. Prvi, ki je odredil, da se vsebina anonimke najprej preveri znotraj policije, je bil generalni direktor policije Jože Romšek, ki je vodil policijo najdlje od vseh direktorjev, med letoma 2005 in 2008. Neutemeljene so romale v koš. Kasneje so se izoblikovali postopki mediacije, da so se nesporazumi med policisti razrešili. Zdaj pa je pisanje anonimk proti kolegom, ki mislijo drugače, postala spet praksa, vodstvo policije pa, kot smo izvedeli neuradno, prav vse pošilja na posebni oddelek specializiranega tožilstva.
Bartolo Lampret, piarovec, ki je bil nekoč tudi policist, pa za Večer pravi: "Nižje zaupanje v policijo je pričakovan rezultat njenega delovanja v lanskem letu. Njena politizacija z menjavami najodgovornejših, tudi z nekompetentnimi osebami (zlasti NPU), povečan nadzor nad ljudmi in represija, predvsem na protestih, niso mogli ostati brez posledic. Strogega izvrševanja dodatnih nalog in slepega sledenja politiki brez tehtnega razmisleka prebivalci nismo sprejeli pozitivno," niza. In doda, da se je treba spomniti izrekanja visokih glob tam, kjer bi zadoščala opozorila, procesiranja protestnikov "na zalogo" brez zakonske podlage, vlaganja ovadb zaradi slogana Smrt janšizmu, čeprav ga tožilstvo ni prepoznalo kot kaznivo dejanje, izrekanja glob zaradi hupanja in še mnogo tega. "Več kot 30.000 ugotovljenih kršitev zakona o nalezljivih boleznih in 45-odstotno povečanje ugotovljenih minornih kršitev zakona o osebni izkaznici ni moglo vplivati na pozitivno podobo policije. Vidna militarizacija, ko policisti na mirnih protestih nastopajo v opremi za obvladovanje neredov in celo s specialci z jurišnimi puškami, povzroča odpor in tudi strah. Da je bila posebna policijska enota sklicana manjkrat, je treba gledati v luči tega, da je prisostvovala na bistveno manj prireditvah. To, da je bilo tudi uporab prisilnih sredstev manj, pa je treba primerjati s tem, da je bilo tudi pretepov manj. Se je pa za četrtino povečalo število kršitev neupoštevanja odredbe uradne osebe, ki so bile večinoma povezane z udeležbo na protestih. Represija ne pomeni zgolj uporabe prisilnih sredstev, vključuje tudi strogo kaznovanje nepomembnih prekrškov. Več strahu pred policijo pomeni nižje zaupanje vanjo," zaključuje Lampret.
Jože Romšek, generalni direktor policije med prvo Janševo vlado, pa je za Večer na kratko dejal, da so ti rezultati posledica tega, da so bili policisti pač tisti, ki so bili v neposrednem stiku z ljudmi, nezadovoljnimi zaradi ustavitve življenja ob epidemiji, in tisti, ki so morali skrbeti, da se ti ukrepi v realnem življenju izvajajo. Da so torej ljudje nezadovoljstvo pa tudi strah pred virusom prenesli na policiste.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
