Vrh gospodarstva: Podjetja bi reševali po panogah. Kaj bo z omrežninami? Ta sistem je bil uveden naivno, pravi Golob

Predsednik vlade Robert Golob je na vrhu gospodarstva povedal, da se zaveda, da je pomanjkanje naročil glavni problem gospodarstva. Zato je napovedal ukrepe pomoči še do konca leta, ko naj bi bil pripravljen ukrep financiranja skrajšanega delovnega časa. Za zdaj je znano, da bo reševal podjetja po panogah. "Čim bo vlada posamezno panogo prepoznala, da je v težavah, bo za njena podjetja veljal ukrep. Poskrbeli ne bomo samo za velika podjetja, ampak tudi za njihove dobavitelje," je obljubil premier. Poudaril je še, da vlada zagotavlja energetsko varnost, saj da največ zemeljskega plina dobimo iz Alžirije in da je podpisan sporazum z Azerbajdžanom. Napovedal je še poenostavljen način evidentiranja delovnega časa, ki naj bi veljal že z začetkom decembra. Dodal je, da naj bi bila izhodišča drugega paketa davčnih sprememb, ki naj bi razbremenila delo, znana do konca leta. Izkupiček davka na premoženje za razbremenitev delaNekaj pozitivnih učinkov za podjetja se premier Golob nadeja tudi od davčne olajšave za kadre iz tujine, ki jo določa novela zakona o dohodnini. Bi si pa želel, kot je dejal, da bi lahko davčno razbremenili strošek dela tudi za vse ostale zaposlene. In če želimo zmanjšati davčno obremenitev, moramo to vzpostaviti nekje drugje, je še dejal premier Golob in napovedal, da se bo celoten izkupiček od davka na premoženje, za katerega izhodišča namerava vlada predstaviti do konca leta, namenil za razbremenitev dela. Dotaknil se je tudi nove omrežnine za električno energijo: "Novi tarifni sistem omrežnin prinaša preveč negotovosti, vpeljan je bil naivno, učinki so močnejši, kot se je pričakovalo," je ugotavljal. Napovedal je še, da bo vlada oblikovala delovno skupino, ki bo vzpostavila sistem nadzora. Predstavniki ministrstva za okolje, podnebje in energijo ter Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pa bodo lahko spremljali, ali je sistem pravičen in sorazmeren. Preučili pa bodo tudi možnost, da se s posebnim zakonom poseže v tarifne postavke.V podjetjih pričakujejo bistveno višje računeZa predsednika GZS Tibora Šimonko je novo obračunavanje omrežnin kaplja čez rob po velikih podražitvah energentov in energetski krizi v zadnjih letih. Po poročanju N1 naj bi v nekaj industrijskih podjetij pričakovali bistveno višje zneske na računih za električno energijo od tistih pred spremembo obračunavanja omrežnine. V Iskri, ki jo vodi Klemen Šešok, naj bila omrežnina za november višja kar za 77 odstotkov. In to kljub temu, da "ni kvadratnega metra naše strehe, ki ne bi bila pokrita s fotovoltaiko, da imamo kogeneracijo, da smo pozimi praktično samozadostni, da imamo celo tri baterije in lastni sistem upravljanja z energijo,” je še zapisal Šešok. V podjetju Livar bi se po navedbah predsednika uprave Roka Rozmana za STA letni strošek omrežnine lahko povečal z okoli 400 tisoč na okoli 700 tisoč evrov.Predstavniki GZS so se danes zavzeli za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri električni energiji, ki je po mnenju direktorice GZS Vesne Nahtigal edini energent, kjer je lahko Slovenija samooskrbna. Oziroma, da vsaj deleža odvisnosti od uvoza električne energije ne bi povečevali. Zavzemajo se še za dolgoročne pogodbe za energente, za nadaljevanje projekta JEK2 in za ponovno posodobitev nacionalnega energetskega in podnebnega načrta.

Vrh gospodarstva: Podjetja bi reševali po panogah. Kaj bo z omrežninami? Ta sistem je bil uveden naivno, pravi Golob

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano