Gregor Grosman
Na slavnostnem dogodku ob 60. letnici ljubljanskega letališča je njegov upravljavec, družba Fraport Slovenija, ponudil vpogled v bogato zgodovino, podal podatke o uspešnem okrevanju prometa ter orisal prihodnje projekte za razvoj letališke infrastrukture in dejavnosti. Slavnostna govornica na prireditvi je bila predsednica države, Nataša Pirc Musar, goste je nagovorila tudi poslovodna direktorica Fraporta Slovenija Babett Stapel.
Po upadu prometa okrevanje
Zgodba Letališča Ljubljana se je začela na božični večer. 24. decembra 1963 je na Brniku pristalo prvo letalo, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja 1964. Zato letališče letos praznuje 60. obletnico delovanja. Aktualno vodstvo je pojasnilo, da v šestih desetletjih poslovanja ni manjkalo preizkušenj, tudi najtežjih, zaradi katerih je bilo promet treba spet zgraditi iz točke nič. V 60 letih je prek Brnika potovalo več kot 47,7 milijona potnikov, zabeležili so več kot 1,1 milijona premikov letal in oskrbeli približno 662 tisoč ton tovora.
Pirc Musar je govor začela z osebno zgodbo in izpostavila lepe spomine, ki jo vežejo na brniško letališče, ko je še kot študentka opravljala delo stevardese. "Prepričana pa sem, da brniško letališče ni ostalo zapisano samo v mojem srcu, ampak tudi v srcih številnih Slovenk in Slovencev, ki so od tod leteli in še letijo na počitnice, službene in zasebne poti širom Evrope in sveta," je dodala. Posebej ljuba je predsednici tudi lega letališča: "Ob slehernem povratku te izstop iz letala in pogled na mogočne vrhove bližnjih gora ne pustita ravnodušnega. Veš, da si priletel nazaj domov," je dejala.
"Skupaj z vami se veselim vaše napovedi o nadaljnji stabilni rasti števila potnikov in postopnem vračanju na raven, ki ste jo beležili pred pandemijo," je nagovorila vodstvo podjetja Fraport Slovenija in poudarila pomembnost krepitve mreže letov ter s tem izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije, s čimer je neposredno povezana tudi prepoznavnost Slovenije kot turistične destinacije. "Splošno znano je, da dobre povezave prispevajo k rasti lokalnega gospodarstva, povečanju turističnega obiska in ustvarjanju novih delovnih mest. Prometna multimodalnost postaja nujnost za moderna letališča, kar kažejo tudi primeri dobrih praks v soseščini," je poudarila predsednica in s tem v zvezi izpostavila potrebo po vzpostavitvi železniške povezave brniškega letališča s slovenskim železniškim omrežjem. Še posebej je po mnenju predsednice nujna hitra železniška povezava letališča s prestolnico in bližnjimi mesti.
Po zahtevnem obdobju, v katerem sta se skoraj sočasno zvrstila prenehanje letenja nacionalnega prevoznika in pandemija covida-19, je utrpelo veliko izgubo prometa. Ob razmahu turističnih potovanj potniški promet doživlja preporod, opažajo pri Fraportu Slovenija in beležijo močno rast. V letu 2023 je letališče naštelo dobrih 1.270.000 potnikov, 30 odstotkov več kot leto prej. V prvih treh mesecih 2024 je bilo potnikov v primerjavi z lanskim enakim obdobjem skoraj 28 odstotkov več.
Poleti povezave s 25 destinacijami
Babett Stapel, je orisala prizadevanja družbe za nadaljevanje razvoja prometa. "Ob stabilni rasti prometa bomo po predvidevanjih do konca leta oskrbeli okoli 1,4 milijona potnikov. Tako bo število potnikov okrevalo na 92-odstotkov obsega prometa, ki smo ga beležili pred pandemijo." Pojasnila je, da so pri tem upoštevali manko transfernih potnikov (okoli 200.000), ki se zaradi že vzpostavljenih neposrednih povezav iz balkanskih državah na končne destinacije na ljubljansko letališče ne bodo več vrnili.
Poslovodna direktorica pravi, da bo rast omogočilo največje število prevoznikov do zdaj – 22 jih bo v poletnem voznem redu zagotavljalo 25 letalskih povezav, tudi do največjih evropskih in svetovnih vozlišč. Med zadnjimi okrepitvami so leti v Luxembourg, ter prihajajoče letalske povezave z Rigo in Kopenhagnom, ki bodo zaživele konec aprila. Ob pomoči spodbud, ki jih je za izboljšanje letalske povezljivosti namenila država. Konec julija se bo v nizu novih pridružila še povezava v Madrid. Čarterski leti bodo v poletnem voznem redu leteli na 57 počitniških destinacij.
V načrtih za razvoj prometa je Stapel izpostavila prizadevanja za krepitev povezav do pomembnih letalskih vozlišč, dodajanje novih povezav, optimizacijo urnikov letenja in dvig deleža ponudbe letov nizkostroškovnikov. Fraport Slovenija si želi Letališče Ljubljana pozicionirati kot letališče prve izbire v regiji.
V dveh desetletjih do brezogljičnega letališča
Fraport Slovenija nadaljuje z investicijami v letališko infrastrukturo, opremo in IT tehnologijo. "V obdobju od 2014 do 2023 smo v razvoj letališča vložili 73 milijonov evrov," tako Stapel. Najbolj zajetna v tem obdobju je bila 23 milijonov vredna investicija v novi terminal, ki je za potnike vrata odprl poleti 2021. "Letos in prihodnje leto načrtujemo investicije v vrednosti 25 milijonov evrov. Polovico teh bo namenjenih izgradnji nove vozne steze J in popolne obnove dela vozne steze A ter obnovi in reorganizaciji glavne letališke ploščadi," je pojasnila o investicijskem ciklu v teku in dodala: "Fraport Slovenija bo, odkar je leta 2014 prevzel upravljanje letališča, do leta 2035 v slovensko javno infrastrukturo vložil obsežna sredstva, skupaj 200 milijonov evrov." Investicije bodo v prihodnjem obdobju usmerili tudi v uresničevanje zelenega prehoda. V načrtu je, da do leta 2045 ljubljansko letališče postane brezogljično letališče.
Med prednostnimi usmeritvami je poslovodna direktorica izpostavila tudi digitalizacijo in avtomatizacijo, kjer bo poudarek na optimizaciji letaliških operativnih postopkov in nadgraditvi storitev za potnike. Letališče Ljubljana že danes za bolj predvidljivo in hitrejšo odpravo letal uporablja z umetno inteligenco podprto orodje podjetja Assaia. Predvidoma še pred poletjem bo v terminalu za potnike letališče predstavilo točke za samostojno oddajo prtljage, v prihodnosti pa na ploščadi načrtujejo vpeljavo daljinsko vodene vleke letal in avtonomno vleke prtljage.
Zgodovinski mejniki brniškega letališča
- Prvo letalo tipa DC 6B slovenskega letalskega prevoznika, ki se je v tem obdobju imenoval Adria Aviopromet (kasneje Adria Airways), je na ravno takrat odprtem letališču pristalo 24. decembra 1963, redni letalski promet pa je bil vzpostavljen 9. januarja naslednje leto.
- Leta 1964 je stekla druga faza še ne dograjenega letališča in bila tudi dokončana, na 3.000 metrov je bila podaljšana vzletno-pristajalna steza in povečana letališka ploščad.
- V letu 1968 so v podjetju začrtali nove smeri razvoja letališča: Najbolj vidni rezultati so bili novi potniški terminal (1973), tovorni terminal (1976), rekonstrukcija vzletno-pristajalne steze (1978), vključitev v redni domači in mednarodni promet in odprtje interkontinentalne linije z New Yorkom (1978).
- Obdobje po letu 1980 sta zaznamovala neugodna gospodarska situacija doma in v svetu ter relativno zmanjšano investiranje v razvoj.
- Z osamosvojitvijo Slovenije je ljubljansko letališče postalo osrednje državno letališče.
- 26. junija ob 13:30 se je zaprl zračni prostor nad Slovenijo in s tem letališče. Zapora je z večjimi in manjšimi izjemami, ko je letališče vendarle bilo odprto, trajala do sredine februarja 1992. Ta čas je Aerodrom Ljubljana izrabil za prenovo letališke stavbe, obnovo letališke ploščadi za parkiranje letal ter uvajanje informatike za letališko osebje in potnike.
- V letih 1992 in 1993 je bila izvedena večja razširitev potniškega terminala. Postavljen je bil tudi sodobni radar za precizno pristajanje.
- Leta 1999 se je letališče z dovoljenjem za obratovanje v pogojih zmanjšane vidljivosti CAT III B vpisalo med okoli 100 letališč na svetu s takšno opremo.
- Po terorističnem napadu v New Yorku 11. septembra se je svetovni letalski promet znašel v krizi, saj je število potnikov čez noč drastično upadlo.
- V letu 2003, ko je letališče praznovalo 40 let, so začeli z gradnjo hangarja za splošno letalstvo in ureditvijo ploščadi za splošno letalstvo.
- Leta 2004 je prek letališča prvič v zgodovini potovalo več kot milijon potnikov letno. Ponudbo letov je prvič obogatil nizkocenovni prevoznik, britanski easyJet na liniji za London-Stansted.
- V letu 2005 je bila zgrajena sodobno opremljena parkirna hiša s poslovnim prizidkom in v letu 2006 razširjena glavna ploščad za letala.
- Leta 2007 je promet zaživel v novem potniškem terminalu, letališče pa se je po odločitvi vlade preimenovalo v Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana. V okviru obsežnega investicijskega ciklusa je bila v tem letu podaljšana tudi vozna steza za letala.
- Letališče se je začelo razvijati v vozlišče za tovorni promet. Zaradi posledic gospodarske krize se je v letu 2009 ljubljansko letališče soočilo z znatnim upadom prometa.
- Trend upadanja prometa se je obrnil leta 2013. Vlada RS je družbo Aerodrom Ljubljana umestila na seznam družb v pretežni državni lasti za prodajo.
- Nemški upravljavec letališč Fraport AG je leta 2014 podpisal pogodbo o nakupu 75,5 odstotkov delnic. V začetku 2015 je večinski lastnik pridobil 100-odstotni delež v Aerodromu Ljubljana, družba pa je bila preoblikovana iz delniške v družbo z omejeno odgovornostjo.
- Leto 2018 je ljubljansko letališče zaključilo z rekordnim številom sprejetih potnikov, 1.818.229.
- V 2019 je domači prevoznik Adria Airways objavil stečaj in prenehal z letenjem. Stekla so gradbena dela za razširitev novega potniškega terminala.
- V 2020 je bila razglašena svetovna pandemija koronavirusa SARS-CoV-2, ki je ustavila svetovni potniški letalski promet.
- 1. julija 2021 je bil odprt nov potniški terminal, objekt meri 10.000 kvadratnih metrov.
- V letu 2023 je Letališče Ljubljana prvič po letu 2019 spet pozdravilo milijontega potnika. Do konca leta je naštelo skupaj več kot 1.270.000 potnikov in zabeležilo 30-odsotno letno rast potniškega prometa.
