Zima bo zamahnila z repom. Stavek, ki je kar nekako obvezen ob takih primerih, kot bo tokrat. Morda klišejski, fraza, ki nam nekaj pomeni, nekomu, ki se uči slovenski jezik, pa nič, enostavno se jo mora naučiti na pamet.
Sicer je v izrazu neka logika, saj nekatere živali res opletajo z repom in so pri tem nevarne ali pa vsaj precej moteče. In čeprav zima nima repa, vsaj do sedaj tega še nisem opazil, je prispodoba smiselna. Ampak to je jezikovno vprašanje, to je bogastvo jezika, zanimivost, ki ga dela bolj sočnega.
Koliko je podobnih izrazov, fraz? Jezik ni matematična formula niti lego kocke, ne sestavljamo samo glagolov, samostalnikov, pridevnikov, medmetov ...
No, lahko, a tak jezik je suhoparen, siromašen, skromen v izrazoslovju. Osebno imam raje slikovite, sočne izraze, ki vam dajo misliti, pod katerimi si lahko po možnosti predstavljate več stvari in je od konteksta odvisno, kaj povedo. Kdo ve, kolikokrat je zima že zamahnila z repom, a vsakič drugače. Enkrat z ohladitvijo, drugič s snegom, drugače skoraj ne zna. Včasih precej prepozno in so bile zato posledice za nas hude, drugič še pravočasno. Kot bo tokrat. Ptiči se sicer v teh toplih dneh že junačijo tam zunaj, a bolje, da jih vreme strezni, kot da bi jim pomorilo mladiče ali bi poginili sami, ker bi jim zaradi mrzlega vremena zmanjkovalo hrane, če bi se prezgodaj vrnili.
Resda se v sredo začne meteorološka pomlad, a saj veste, kako je z mejami, mejniki - vedno je z njimi težava. Pogosto nas omejujejo, kdaj pa tudi poskrbijo za red oziroma nam dajejo neko orientacijo. A ravno pri orientaciji ni večje škode, če naredimo manjšo napako in se usmerimo malenkost iz dane smeri, saj jo sproti preverjamo in popravljamo. Vreme to s pridom izkorišča. Pravzaprav smo meje med letnimi časi postavili mi, vreme pa dela še naprej po svoje. Ljudje radi stvari popredalčkamo, tako počnemo tudi z vremenom, bolje s podnebjem. Povprečja računamo zato, da ugotavljamo odstopanja od njih. A nam dajejo neko osnovno usmeritev. Ostre meje med letnimi časi ni, čeprav imamo včasih prav tak občutek - da se namreč spomladi dobesedno čez noč občutno ogreje, in ker nismo vajeni toplejšega vremena, nam je nekaj časa prevroče. Tudi ohladitve v začetku pomladi so razmeroma pogoste. A ker je sonce že razmeroma močno, ne učinkujejo tako kot sredi zime.
Že res, da termometer pokaže minus, a sonce nas prepričuje, da je ta minus bolj tako tako. Tokrat bo tudi snežilo. Če bi zapadlo res veliko snega, bi lahko trajal dlje, tako pa ... Iz prakse vemo, da ne bo trajalo. Dober občutek, ne?
Obiščite spletno stran brez oglasov.
