Predsednica odbora DZ za kulturo in poslanka Levice Violeta Tomić je v imenu predlagateljev sklica seje med drugim izpostavila, da je bila sestava strokovne komisije na javnem razpisu za sofinanciranje medijev neuravnotežena in je predstavljala eno politično linijo, sredstva na razpisu pa je razdelila izključno politično motivirano.
Na ministrstvu za kulturo nasprotno ocenjujejo, da je strokovna komisija svoje delo opravila dobro. Kot je dejal minister Vasko Simoniti, je prepoznala projekte z najboljšim potencialom, komisijo pa so sestavljali kompetentni člani. Dodal je, da projektni razpisi ne morejo biti socialni korektiv za zasebne medijske projekte, ampak so namenjeni spodbujanju medijskih vsebin, ki prispevajo h kakovostnemu informiranju državljanom na vseh ravneh.
Poslanka SDS Alenka Jeraj zaupa in verjame, da je komisija opravila svoje delo po merilih, ki so znana in jasna. Njena poslanska kolegica Mojca Škrinjar pa je menila, da je bila današnja seja odbora sklicana zgolj zato, ker je subvencijo poleg mnogih drugih medijev dobila tudi Nova24TV, in sicer 19.500 evrov od 2,5 milijona evrov, kot je bila skupna vrednost razpisa.
V poslanski skupini NSi menijo, da bi bilo najbolj primerno, da se javni razpisi ukinejo. Namesto tega bi s povečanjem odstotka dohodnine, ki bi ga lahko namenili posameznih organizacijam, večjo možnost odločanja dali v roke ljudem. Ti bi tako sami odločali, komu se nameni njihov denar, je dejala poslanka NSi Tadeja Šuštar.
Kriterij (ne)kritičnost do vlade?
Do rezultatov razpisa, pa tudi do sestave strokovne komisije, pa so bili ostri v opozicijskih vrstah. Po oceni poslanca SD Sama Bevka posegi v medijsko krajino ter uničenje pluralnosti in avtonomnosti medijev postajajo prioriteta koalicije. Edini kriterij, po katerem so bila razdeljena sredstva na razpisu, je kritičnost oz. nekritičnost do vlade, je dejal.
Podobno je ugotavljala tudi poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik, po oceni katere je cilj vlade prevzeti nadzor nad informacijami in njihovo interpretacijo ter medije spremeniti v trobila.
Po mnenju poslanca in koordinatorja Levice Luke Mesca se je z razpisom razgrnil način delovanja največje koalicijske stranke in njenega obračunavanja z vsemi, ki se z njo ne strinjajo. "Teptate lokalne radie, ki so skrbeli za živost javnih sfer, uničujete slovensko filmsko umetnost, Radio Študent, ki je bil dolga desetletja center, kjer so se vzgajali številni najprodornejši umi v Sloveniji," je izpostavil.
V poslanski skupini nepovezanih poslancev (NeP) nasprotujejo financiranju skoraj povsem strankarskih vsebin iz proračuna, je dejal poslanec NeP Branislav Rajič. Po njegovi oceni so rezultati razpisa glede na sestavo komisije, v kateri so bili štirje od petih članov povezni s SDS, presenetljivi, a nič manj obžalovanja vredni.
Več opozicijskih poslancev je opozorilo, da je zaradi tega tega ogrožen obstoj številnih lokalnih in regionalnih medijev. Po oceni vodje poslanske skupine Maše Kociper mnogi manjši mediji tega ne bodo preživeli, Bevku pa se zdi še posebej zaskrbljujoče, ker sredstva na razpisu niso bila dodeljena medijem s statusom posebnega pomena.
Da je na razpisu brez sredstev ostalo pet radiev s statusom posebnega pomena, je poudaril tudi poslanec LMŠ Jože Lenart. Med njimi je izpostavil Koroški Radio in se spraševal, kje so vzroki, da radio letos ni prejel nič sredstev, kljub temu, da so razpisni pogoji ostali enaki, na radiu pa so letos prijavili dodatne vsebine.
Predstavniki neizbranih medijev: To pomeni krčenje vsebin
Na današnjo sejo so bili med drugimi vabljeni tudi predstavniki medijev, ki na razpisu javnih sredstev niso dobili. Opozorili so, da to zanje najverjetneje pomeni krnjenje lokalnih in drugih nišnih vsebin, ki komercialno niso zanimive, odpuščanja in komercializacijo, s tem pa je ogrožena tudi pravica javnosti do obveščenosti.
V Društvu novinarjev Slovenije ob tem predlagajo, da se sredstva ne bi razdeljevala prek razpisov, ampak avtomatično po vnaprej znanih merljivih kriterijih. V Sindikatu novinarjev Slovenije pa ocenjujejo, da je rezultat razpisa politično pristranski, pod vprašaj pa postavlja obstoj več lokalnih medijev in številna delovna mesta.
