Za vse je krivo sonce: Po klimatoloških kriterijih v Ljubljani po 8. novembru ne zmore več razkrojiti megle

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
V dolgih zimskih nočeh se nabirajo jezera hladnega zraka po kotlinah, kot se v kotanjah nabira voda.
Sašo Bizjak

Če primerjamo, kako se vreme obnaša v hladni in kako v topli polovici leta, ugotovimo precejšnje razlike. Spomladi in poleti so vremenski pojavi živahnejši, hitrejši, morda v nekaterih primerih intenzivnejši. Predvsem to velja za padavine, saj so pogoste plohe in nevihte, nastanejo lahko močni nalivi, pa tudi vetrovni sunki, toča in še kaj. In potem se lahko hitro zjasni in spet sije sonce, kot da prej ni bilo nič. Vsega je krivo sonce - dnevi so dolgi, sončna krogla visoko nad nami in od nje dobivamo obilje energije.

Pozimi je seveda drugače, sončne energije je ob kratkih dnevih in nizkem soncu precej manj. In ker je sončna energija tisti motor, ki poganja vreme, so posledice očitne. V topli polovici leta se plasti zraka pri tleh bolj segrevajo, in ker je toplejši zrak lažji od hladnejšega, se zračna masa hitro premeša po višini. Tako ne morejo nastati plasti toplejšega zraka višje in hladnejšega nižje, kot je to pogosto jeseni in pozimi. Z izjemo plitvih nočnih talnih inverzij, ki pa so zelo kratkotrajne in izginejo kmalu po sončnem vzhodu.

Ker je ozračje premešano, so običajno višje temperature nizko, saj segreta tla čez dan sproti segrevajo prizemno zračno plast. Pozimi seveda tega ni. Ko se ohladijo še tla, jih šibko sonce le težko segreje in sploh ob snežni odeji tla niso več vir segrevanja prizemne zračne plasti, ampak se zrak pri tleh celo ohlaja ali ostaja mrzel. V dolgih nočeh se nabirajo jezera hladnega zraka po kotlinah, kot se v kotanjah nabira voda. Več je tudi oblačnosti in megle. Po klimatoloških kriterijih je v Ljubljani 8. november tisti mejni datum, po katerem samo sonce ne zmore več razkrojiti megle. Pred tem datumom celodnevne megle v Ljubljanski kotlini praktično ni.

Ima pa tudi jesensko in zimsko vreme svoje muhe, ko lahko pihajo močni vetrovi, ko dež dobesedno naliva, a razlogi so večinoma drugačni kot poleti. V tem času pridejo do nas globlji cikloni - razlike v zračnem tlako so lahko precej večje kot poleti. In prav tlačna razlika poganja vetrove. Tako imamo lahko močan jugozahodnik; morda se spomnite tistega pred leti, ko je kmalu po žledu še dodatno načel naše gozdove. Ob prodorih mrzlega zraka nastane močan severni veter, pa burja, ki poleti le redko doseže višje hitrosti. Intenzivne padavine so običajno povezane z orografskim učinkom - ko vlažni zrak trči ob prve resnejše hribovske grebene zahodne Slovenije in potem na Bovškem ali kje drugje res močno dežuje ali pa dežuje več dni zaporedoma.

V tem letnem času nas vreme "pocrklja" tudi drugače. Če so padavine manj izrazite, lahko nastane pojav žleda in poledica. Skratka, tudi v hladni polovici leta ni razloga, da ne bi bili deležni kakšnih grenkih vremenskih poslastic.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta