Vida Božičko
Interventni zakon, ki bi pomagal turizmu, gostinstvu in drugim gospodarskim panogam, naj bi med drugim prinesel enkratno pomoč podjetjem, podaljšanje pomoči samozaposlenim in nove turistične bone. Vlada, ki je ta predlog obravnavala včeraj, je razpravo prekinila in jo bo nadaljevala v prihodnjih dneh. Na spletnem omrežju Twitter je obrambni minister in podpredsednik vlade Matej Tonin sicer zapisal, da je vlada "v prvi obravnavi" predlog sprejela, dokončno pa ga bo sprejela na seji prihodnji teden. Kaj točno je razlog za to, da predlog ni bil sprejet včeraj, nam na gospodarskem ministrstvu niso želeli povedati, smo pa neuradno izvedeli, da bo zdaj ponovno na vrsti finančno usklajevanje. Trenutni predlog je namreč predvidel več denarja, in to predvsem zaradi bonov.
Boni ja, boni ne
Zadnji predlog naj bi namreč prinesel 408 milijonov evrov pomoči, od tega 240 milijonov evrov za nove bone. Spomnimo, da je vlada še do nedavnega zanikala možnost vpeljave novih turističnih bonov, češ da je neporabljenih ostalo še več kot polovica lanskih. Ko je v začetku junija zakrožila prva delovna verzija težko pričakovanega interventnega zakona za gostinstvo in turizem, je taka novica presenetila vse. Vlada je takrat predvidela, da naj bi vsak državljan prejel novi bon v vrednosti 50 evrov, uporaba pa naj bi bila razširjena. Izkoristili naj bi jih lahko v gostinstvu, turizmu, športu in kulturi. Nato je vlada interventni zakon nekoliko spremenila in tako včeraj obravnavala nov predlog, po katerem naj bi vsak državljan dobil bon v vrednosti 120 evrov. Včeraj pa naj bi bili nato ta predlog umaknili.
Ni več čakanja na delo in skrajšanega delovnika
Interventni zakon zraven bonov predvideva še subvencioniranje regresa v višini 1024 evrov na zaposlenega, kolikor znaša tudi minimalni regres. Skupaj je za to predvidenih 54 milijonov evrov. A predstavniki sektorja so nezadovoljni z dejstvom, da naj bi to pomoč prejeli šele oktobra, regres pa morajo izplačati do julija.
Zakon prinaša še enkratni dodatek za turizem, a le, če so prihodki podjetja lani upadli za najmanj 65 odstotkov. Dodatek naj bi znašal desetino izraženega upada prihodkov, izjema so potovalne agencije, zanje naj bi ta pomoč znašala do 25 odstotkov.
V zadnji različici predloga interventnega zakona pa ni podaljšanja čakanja na delo, kar je bil predlog gospodarskega ministrstva v enem od prejšnjih osnutkov. Ta ukrep, za katerega je država doslej namenila več kot pol milijarde evrov, velja le še do konca junija. Prav tako ni več ukrepa skrajšanega delovnega časa in sofinanciranja fiksnih stroškov.
Proti koncu epidemije previdno
Vlada je na včerajšnji seji med drugim pretresala epidemiološke ukrepe. Svetovalna skupina je predlagala, da epidemije, ki sicer traja še do torka, naj ne bi podaljšali. S tem se bodo sicer sprostili nekateri ukrepi, ne pa vsi. Vodja svetovalne skupine Mateja Logar je spomnila, da smo lani s koncem epidemije preklicali tudi vse ukrepe, kar pa se ni izkazalo za najboljšo odločitev. Takrat so se okužbe začele povečevati, in če tokrat ne bomo previdni, bi se to lahko ponovilo.
Bonbonček za volilce
Mišo Mrvaljevič, Združenje turističnih agencij Slovenije: "S popravljenim zakonom smo bolj zadovoljni. Po prvem predlogu smo opozorili, da enkratna pomoč ni bila namenjena vsem v turistični panogi. Zdaj so to našo glavno zahtevo v drugi verziji popravili. Želeli bi si sicer nižjih vstopnih pogojev. Namesto 65-odstotnega upada bi bil primernejši 50-odstotni upad prihodkov glede na preteklo leto. V zakonu še vedno manjka ukrep čakanja na delo, ki je nujen in bi moral veljati vsaj do konca tega leta, treba je urediti skrajšan delovni čas in nadomestilo fiksnih stroškov za tiste, ki bodo to potrebovali. Pri teh ukrepih optimistično upamo, da manjkajo zato, ker bodo zajeti v zakon, ki bo sprejet v avgustu. Preostala vsebina pa je predvsem kompromis."
Blaž Cvar, predsednik sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS: "Novi boni so predvsem bonbonček za volivce, ne pa ključen ukrep, ki bi pomagal sektorju. Zakon bi moral pomagati podjetjem, ki so bila v času epidemije prizadeta, zato smo računali predvsem na ukrep enkratne pomoči. Res se je meja za pomoč zdaj v drugi verziji zakona nekoliko znižala, a ne dovolj. Še vedno večina gostincev pomoči iz tega naslova ne bo dobila. Zaprti smo bili štiri mesece in pol, pa še takrat so se številni znašli z dostavo ali prevzemom hrane. Praktično nobena gostilna ni imela 65-odstotnega izpada prometa. Zaradi tako strogih pogojev bodo izpadli praktično vsi, razen morda kakšni mestni hoteli, ki celo leto niso imeli skoraj nič gostov."
Boris Črnič, Narodni dom Maribor: "Idejo o bonih pozdravljam, a dokler to ni sprejeto, je še prezgodaj karkoli govoriti. Vsekakor je to dober predlog. Super, da je kultura vključena, a na koncu bo odvisno, zakaj bodo ljudje te bone porabili. Dobro je, da jim damo možnost, da bone izkoristijo tudi za kulturo, kaj točno pa bo to pomenilo za nas, še ne vemo. Fino bi sicer bilo, da bi imeli ljudje te bone na voljo že pred prodajo naših vstopnic za Lent, morda bi jih potem kdo izkoristil tudi za to. Ampak vseeno boljše tako kot nič. Če so na kulturo pozabili v prvi rundi, pa so se na nas spomnili vsaj zdaj. Prav je, da je dana možnost, a odločil se bo vsak posameznik."
Sprostitev vseh ukrepov bi lahko pričakovali, ko bo Slovenija v evropskih zelenih številkah, torej ko bo 14-dnevna pojavnost manj kot 25 na 100.000 prebivalcev. Po torkovih podatkih 14-dnevna incidenca v Sloveniji znaša 162 na 100.000 prebivalcev. To nas po merilih Evropskega centra za nadzor bolezni uvršča v rdečo fazo, po oceni Instituta Jožef Stefan bi lahko v zeleno fazo prešli v prvi polovici avgusta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
