Zapleti z evropskim tožilstvom: V preiskave ogromnih goljufij brez Slovencev

V Luksemburgu, kjer je sedež Evropskega javnega tožilstva (EJT), odštevajo dneve do začetka operativnega delovanja tega tožilstva. S 1. junijem se bo množica tožilcev po vsej EU, pojasnjuje Romunka Laura Codruta Kövesi, ki je bila za prvo glavno evropsko tožilko imenovana že oktobra 2019, pričela ukvarjati z okoli tri tisoč primeri goljufij in korupcije, v katerih je govor o ogromnih zneskih, sproščenih v okviru proračuna EU in njenega svežnja za oživitev gospodarstva.

Tožilstvo s sedežem v Luksemburgu bo pristojno za preiskavo in pregon kaznivih dejanj s posledicami za proračun EU, kot so goljufije, korupcija, pranje denarja in čezmejne goljufije na področju DDV. Sestavljeno je dvonivojsko - centralizirano in decentralizirano. Na čelu je glavni evropski tožilec, na sedežu tožilstva v Luksemburgu pa bo delovalo 22 tožilcev, po eden in vsake države, ki sodelujejo v tem tožilstvu (od članic EU se za sodelovanje v tožilstvu niso odločile Poljska, Danska, Švedska, Madžarska in Irska). Med tožilci, ki bodo delovali v Luksemburgu, je tudi slovenski tožilec Jaka Brezigar, ki ga je Svet Evropske unije na to mesto imenoval julija lani. Slovenija je že leta 2019 poslala v Bruselj tri imena, Svet EU pa je za šestletni mandat na to mesto izbral Brezigarja, ki je bil tožilec na specializiranem državnem tožilstvu, na gospodarsko korupcijskem oddelku. Jaka Brezigar je sin Barbare Brezigar, nekdanje generalne državne tožilke, pa tudi pravosodne ministrice v Bajukovi vladi, ki je med drugim, sicer neuspešno, leta 2000 kandidirala na listi SDS na državnozborskih volitvah.

​Poleg Slovenije zamuja tudi Finska

Decentralizirani nivo pa bo sestavljen iz delegiranih evropskih tožilcev. Ti bodo preiskave in pregone opravljali na nacionalnem nivoju, a popolnoma neodvisno od nacionalnih oblasti. Tožilce naj bi tako imenovalo vseh 22 sodelujočih držav, a kot kaže, bodo prvega dne junija pričeli delo delegirani evropski tožilci (88 je številka, ki jo je na spletni strani objavilo EJT) zgolj iz 20 držav. Državi, ki nista poslali imen kandidatov za ta mesta, sta Finska in Slovenija.

Kot so za Večer pojasnili na EJT, je težava na Finskem v zakonodaji, ki po mnenju evropskega javnega tožilstva ne omogoča neodvisnosti tožilcev od njihovih nacionalnih oblasti, kar je za EJT ključnega pomena. Helsinki so sicer poskušali prepričati EJT, da bi lahko imenovali tožilce, ki bi za to tožilstvo delali le deloma, torej s skrajšanim delovnikom, češ da zakon o ustanovitvi JT to omogoča, smiselnost tega pa so utemeljevali tudi s pričakovanjem, da bo na Finskem malo primerov, ki bi bili v pristojnost EJT. A Kövesijeva je v intervjuju za Financial Times Europe dejala, da bi dovoljevanje finskim tožilcem, da imajo šefe tako doma kot v Luksemburgu, pomenilo nevaren precedens za druge države, kjer je ogrožena neodvisnost sodstva. "Tožilci bi morali biti neodvisni, sicer ne moremo biti učinkoviti," je dejala.

​Janša bi razveljavil razpis

Slovenija imen tožilcev ni poslala iz povesem drugih razlogov. Razpis je končan, zakonodaja spremenjena, a izbiro blokira vlada. Že konec lanskega leta je ministrstvo za pravosodje vladi v seznanitev poslalo dve imeni. Gre za specializirana državna tožilca Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler, ki ju je predlagal državnotožilski svet. A vlada, predvsem premier Janez Janša, ki mu tožilca nista pogodu, saj naj bi bila v preteklosti delala pri zadevah, povezanih z obtožbami na njegov račun, postopek zadržuje. Ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič zatrjuje, da se je vlada s predlogom dolžna le seznaniti, Janša pa bi na izbiro rad vplival.

Zaradi tega naj bi se bila premier in ministrica v preteklosti že sprla, časnik Delo je nedavno poročal, da se pripravlja sklep za razveljavitev poziva, na podlagi katerega sta bila izbrana kandidata. V tem sklepu naj bi vlada naložila pravosodnemu ministrstvu ponovitev poziva za imenovanje delegiranih evropskih tožilcev zaradi domnevnih napak, češ da bi morali imenovanje izvesti po vzoru tistega za evropskega tožilca. Da bi tako morali oblikovati listo treh kandidatov, med katerimi bi se potem izbiralo. Vladna služba za zakonodajo in pravosodno ministrstvo kakršnekoli napake pri pozivu zanikata. S tem, da se problematizira izbira tožilcev, so bili seznanjeni tudi na sedežu EJT, a kot smo izvedeli neuradno, je njihovo stališče, da je bil postopek izbire takšen, kot bi moral biti.

Ministrica za pravosodje ponavlja, kar je povedala že velikokrat doslej. Da so na ministrstvu storili, kar so lahko, oblikovali zakonodajo, poskrbeli za denar za delovanje tožilstva in prostore, poslali na vlado imeni. Zdaj je vse v rokah vlade kot kolektivnega organa, ki se mora seznaniti z izbiro. Iz Urada vlade za komuniciranje odgovora na vprašanje, kaj je zdaj z izbiro delegiranih evropskih tožilcev, nismo prejeli.

​Če ne bo imen, bodo potrebni dodatni dogovori

Iz Luksemburga pa odgovarjajo za Večer: "Še vedno računamo, da nam bosta slovenska in finska vlada čim prej poslali svoje nominacije. Če tega ne storita pred 1. junijem, to ne bo ustavilo operativnega zagona Evropskega javnega tožilstva." A pri takem ravnanju gre za slab signal, pa tudi zaplete pri delovanju tožilstva. "Morali bomo sprejeti nekakšne dodatne dogovore, da bomo lahko še vedno preiskovali zločine v teh dveh državah," v imenu EJT odgovarja uradna govorka tožilstva Tine Hollevoet.