S tem se Slovenija uvršča med redke države v EU s takšno sestavo prebivalstva, več moških kot žensk imajo le še na Švedskem, na Malti in v Luksemburgu. Takšno razmerje med spoloma je predvsem posledica močnejšega priseljevanja iz tujine, saj je med priseljenimi tujimi državljani izrazito več moških kot žensk, pojasnjuje Barica Razpotnik iz statističnega urada (Surs).
Medtem ko je bil selitveni prirast slovenskih državljanov negativen, pa je prirast tujih državljanov izredno pozitiven. Selitveni prirast je bil nazadnje tako visok pred 10 leti.
Skupaj se je v Slovenijo lani priselilo skoraj 15.000 oseb več kot se jih je odselilo. Lani se je po podatkih Sursa v Slovenijo priselilo 28.455 ljudi, odselilo pa 13.527. Med tujci, ki so se priselili, jih je bila polovica iz Bosne in Hercegovine. Med prebivalci Slovenije pa tako narašča število tujih državljanov, lani je delež znašal 6,6 odstotka, pojasnjuje Barica Razpotnik.
Tipični tujec, ki se je lani priselil v Slovenijo, je bil moški, star okoli 32 let, s končano poklicno šolo in državljanstvom BiH. V Sloveniji se je zaposlil v gradbeništvu. Slovensko državljanstvo je lani prejelo 1978 ljudi, od tega sta bili dve tretjini iz BiH, tretjina ljudi pa je bila stara manj kot 15 let.
Po besedah generalnega direktorja Sursa Bojana Nastova projekcije kažejo, da se bo prebivalstvo Slovenije do leta 2023 povečevalo, nato pa naj bi začelo počasi padati. Leta 2100 naj bi Slovenija imela 1.796.000 prebivalcev.
Poleg tega napoveduje, da naj bi se v naslednjih desetletjih zelo pomembno spremenila starostna sestava prebivalstva Slovenije. Danes je petina prebivalstva starejša od 65 let, leta 2055 naj bil ta delež skoraj 32-odstoten. In če danes pri nas živi 200 stoletnikov, jih bo leta 2100 okoli 5600.
