Dobra dva meseca po obisku misije Evropskega parlamenta za ugotavljanje dejstev pod vodstvom Sophie in 't Veld, ki so ga člani slovenske vlade s premierjem Janezom Janšo na čelu bojkotirali, so evroposlanci glasovali o resoluciji o temeljnih pravicah in vladavini prava v Sloveniji. Rezultat za našo državo ni bil vzpodbuden: za sprejetje resolucije, v kateri Evropski parlament izraža "globoko zaskrbljenost zaradi ravni javne razprave, ozračja sovražnosti, nezaupanja in globoke polarizacije v Sloveniji, kar je spodkopalo zaupanje v javne organe in med njimi", je glasovalo 356 poslancev, proti 284, 40 pa se jih je glasovanja vzdržalo. Med njimi je bilo 33 poslancev EPP, tudi Ljudmila Novak (NSi). Člani odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve za ugotavljanje dejstev (Libe) so sicer dogajanje v Sloveniji intenzivno spremljali od marca.
Javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade, morajo voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja
Predlog resolucije so vložile štiri politične skupine v Evropskem parlamentu - socialdemokrati, liberalci, zeleni in levica. Največja skupina, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP), sicer evropska politična družina Slovenske demokratske stranke, pa si je po neuradnih navedbah, ki jih navaja Slovenska tiskovna agencija, prizadevali, da bi resolucijo umaknili z dnevnega reda, saj da sta glavna razloga zanjo, zapleti z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev in financiranje STA, že rešena.
Proti enostranskim covidnim ukrepom
Sočasno z zasedanjem Evropskega parlamenta je v Bruslju potekal redni vrh EU, zadnji v času slovenskega predsedovanja. Voditelji članic so govorili o številnih temah od ruske grožnje Ukrajini do energetske krize, seveda pa tudi o pandemiji po pojavu seva omikron. Pri tem so se med drugim zavzeli pa so se tudi za usklajen pristop pri odzivanju na krizo med članicami EU. S tem so mislil na sprejemanje enostranskih ukrepov v nekaterih državah članicah, med drugim v Italiji, Grčiji in na Irskem, ki so uvedle dodatne zahteve v obliki negativnega testa pri vstopu v državo tudi za cepljene
Poslanci so v resoluciji še opozorili, da morajo vplivne javne osebnosti in politiki, tudi člani vlade, voditi z zgledom ter zagotoviti spoštljivo in civilizirano javno razpravo, brez ustrahovanja, napadov, žaljenja in nadlegovanja. Pozdravili so imenovanje evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji po šestmesečni zamudi, a ob tem izrazil zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile retroaktivno spremembo meril za imenovanje in tako tvegale razrešitev imenovanih delegiranih tožilcev. Zabeležili so tudi obnovitev državnega financiranja STA in izpostavili pomen dolgoročne finančne vzdržnosti za neodvisno delovanje agencije ter pozvali vlado k nadaljnjemu državnemu financiranju STA, in k zagotovitvi uredniške neodvisnosti agencije. Podobno velja tudi za RTV. Resolucija v 18 točkah vključuje tudi izraz zaskrbljenosti nad vsemi napadi, kampanjami blatenja, klevetanji, kazenskimi preiskavami in strateškimi tožbami proti udeležbi javnosti (SLAPP), ki jih izvajajo vplivne javne osebnosti in politiki, vključno s člani vlade.
Odzivi slovenskih evroposlancev so bili pričakovani. Milan Zver (SDS): "Vsebina resolucije v EU ne zanima nikogar. Vsi razumejo, da gre za notranjepolitično zadevo, prenešeno na evropski parket." Romana Tomc (SDS): "Gre za resolucijo, ki je rezultat napada na slovensko vlado s strani domače opozicije. Dokazov za to je več kot dovolj, povsem jasno je tudi, da je končno besedilo nastajalo s pomočjo slovenskih avtorjev." Tanja Fajon (S&D): "Večina v EP pritrjuje dejstvom in zavrača očitke SDS, da slovenska opozicija prek institucij EU škoduje slovenski vladi. Janša ni uspel prepričati niti vseh svojih političnih zaveznikov." Evropska poslanca Irena Joveva in Klemen Grošelj (LMŠ/Renew Europe) pa sta po glasovanju za POP TV povedala, da nas takšen izid "žal vnovič postavlja ob bok državam, kot sta Madžarska in Poljska, kjer je demokratično ureditev države oblast prelevila v avtoritarno družbo vladavine oziroma interesnih skupin ene stranke".
