Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (ZSVO) odločno nasprotuje ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve in ministrico za kulturo Asto Vrečko poziva k preklicu te odločitve oziroma vlado, da predloga ministrice o pripojitvi k Muzeju novejše zgodovine Slovenije ne sprejme. V nasprotnem primeru so v ZSVO napovedali "uporabo vseh demokratičnih sredstev" v podporo muzeju.
Predsednik ZSVO Alojz Peterle je na vprašanje, katera so sredstva, pojasnil, da združenje dobiva številne proteste proti ukinitvi samostojnega muzeja, zato "ne se čuditi, če bo kašna demonstracija na to temo, da omenim samo eno od takih sredstev". Zavzel se je tudi za sistemsko zagotovljene pogoje za delovanje muzeja.
Član predsedstva ZSVO in bivši predsednik vlade, ki je marca lani sprejela odločitev o ustanovitvi novega muzeja, Janez Janša pa je opozoril, da je bil muzej ustanovljen z vladnimi akti, zato je "vlada tista, ki ima tukaj v rokah škarje in platno", ne zgolj ministrica. "Ni še prepozno, da se ta sramota ne zgodi. Torej tistim, ki boste o tem odločali, javni poziv, ne delajte tega, kar se bo slej kot prej izkazalo za strel v lastno koleno," je pozval Janša.
Dodal je, da je slovenska država utemeljena na vrednotah slovenske osamosvojitve in da ne pozna države, v kateri bi ukinjali muzej, ki obeležuje spomin na njen nastanek. Izrazil je upanje, da se Slovenija ne bo vpisala na ta seznam, in pozval vladajoče, da predloga ministrice za kulturo ne sprejmejo.
Osamosvojitev, ki jo je plebiscitarno podprl slovenski narod decembra 1990, si po Peterletovih besedah zasluži v strukturi slovenskih muzejev dostojno mesto in samostojnost, delovanje muzeja pa ne more biti odvisno od volje vsake posamezne vlade.
Po besedah predsednika prve, demosovske vlade odločitev o ukinitvi samostojne muzejske enote sovpada z letom, v katerem praznujemo tridesetletnico mednarodnega priznanja, muzej kot kulturni projekt pa na silo potiska v območje ideološkega obravnavanja, kar bo po mnenju združenja dodatno polariziralo slovensko javnost. Naredil je tudi primerjavo s časom, "v katerem smo menjali državo, in političnim režim z današnjim" in menil, da je bilo takrat več dialoga, kulture in spoštovanja drugega, "pa je šlo za velike zadeve, danes pa se vse skupaj pretaka v eno veliko zdraho".
Predsednik SLS Marko Balažic pa pravi, da bi morali v Sloveniji imeti še več muzejev slovenske osamosvojitve, "praktično v vseh večjih slovenskih krajih". Dodal je, da bi morali na vsakem koraku poudarjati vrednote slovenske osamosvojitve in jih prenašati "na mlajšo generacijo, na naše zanamce" in se spominjati dejanj vseh ljudi, ki so pri tem sodelovali. Po njegovem mnenju bi morali biti v teh muzejih predstavljeni prispevki vseh, od Ivana Omana do Milana Kučana, ki so takrat razumeli klic zgodovine in Slovenijo popeljali na pot samostojnosti, svobode in demokracije.
Predsednica sveta zavoda Muzeja slovenske osamosvojitve Alenka Puhar pa je opozorila, da doslej v nobenem od slovenskih muzejev ni bila opravljena inventura gradiva na temo slovenske osamosvojitve. "Vsi muzeji nekaj zbirajo, kaj zbira kateri in kaj vse je na to temo že zbral, tega registra enostavno ni," se je odzvala na argument ministrstva, da se z obdobjem slovenske osamosvojitve ukvarja že več muzejskih in raziskovalnih ustanov.
