Jutri bodo poslanci državnega zbora na izredni seji prvič obravnavali predlog zakona o Javni agenciji RS za trg, varnost prometa in potrošnike ter Javni agenciji RS za finančne trge (ZATVPPFT). Kot je znano, je vlada omenjeni zakon poslala v zakonodajno proceduro že oktobra lani, koalicijski poslanci s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS) pa so zahtevali, da to točko uvrstijo na izredno sejo.
Zakon, ki je dolg kar 390 strani, ureja združevanje osmih javnih agencij v dve tako imenovani superagenciji. Šest doslej samostojnih agencij - agencijo za energijo, za varstvo konkurence (AVK), za komunikacijska omrežja in storitve (AKOS), za civilno letalstvo (CAA), za železniški promet (AŽP) in za varnost prometa (AVP) - bi združili v novo agencijo za trg in potrošnike. Ta bi tako regulirala trg z energijo, elektronske komunikacije, poštne storitve, medije in avdiovizualne storitve, promet, zagotavljala bi varstvo konkurence in povrhu še potrošnikov. Iz Javne agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) in za zavarovalni nadzor (AZN) pa nastaja javna agencija za finančne trge. Ta bi skrbela za področje zavarovalnega nadzora in trg vrednostnih papirjev.
Direktorji bodo še lahko ostali vršilci dolžnosti
Obe združeni agenciji bi vodila uprava in svet agencije, ki bi ju na vladni predlog lahko imenoval državni zbor. V svetu agencije za trg, varnost prometa in potrošnike bi sedelo sedem članov s šestletnim mandatom. Imela bi šestčlansko upravo, mandat njenih članov pa bi trajal pet let. Svet agencije za finančne trge bi sestavljalo pet članov, upravo pa trije. Sprva so vladni snovalci združevanja nameravali takoj po ustanovitvi obeh agencij dosedanjim osmim direktorjem prekiniti mandate, a so vmes tudi po mnenju Evropske komisije popustili in tako zapisali v zakon, da ti ostajajo vršilci dolžnosti do konca mandatov. Namen združevanja pa pojasnjujejo z doseganjem pozitivnih sinergij na vsebinsko povezanih področjih in boljšo učinkovitostjo.
Direktorji agencij opozarjajo, da niso bili vključeni v priprave tako zahtevne zakonodaje, ki da je v nasprotju z demokratičnimi normami in usmeritvami. Pod vprašaj postavljajo samostojnost in neodvisnost nadzornih institucij, v primeru letalske agencije naj bi bili celo v nasprotju s predpisi s področja civilnega letalstva. Opozarjajo, da bosta novi združeni agenciji manj odzivni na razmere na trgih in da gre za politično odločitev, ki s strokovnim nadzorom trgov nima veliko skupnega.
"Ni bilo nobene analize in ocen učinkov združevanja"
V Mariboru imata sedež dve agenciji, in sicer Agencija za energijo, vodi jo Duška Godina, in Javna agencija za železniški promet RS, njen direktor je Benjamin Steinbacher Pušnjak. Agencija za energijo zaposluje 63 ljudi in ustvari letno okoli 3,5 milijona evrov prihodkov. "Agencija je v sedanji obliki organiziranosti učinkovita in prepoznavna, tudi v mednarodnem prostoru, sedanja zakonska ureditev statusa energetskega regulatorja v Sloveniji pa je skladna z evropskim pravom. Vse te agencije imajo tudi zelo različne pristojnosti, cilje in naloge, zato za uporabnike storitev teh agencij predlog zakona ne prinaša dodatnih koristi," meni direktorica Duška Godina in dodaja, da je bil predlog zakona pripravljen brez javne obravnave, agencije pa v njegovo pripravo niso bile vključene. Ni bilo nobene analize stanja, ki bi dokazovala smotrnost takšnega združevanja različnih agencij, niti gradivo ne vsebuje ocene učinkov združevanja, v njem je zgolj trditev, da gre za debirokratizacijo, pri čemer ni navedena niti ena birokratska ovira. "Predlog zakona ne govori podrobneje o organiziranosti novonastale združene agencije. Ta bo v rokah ustanovitelja, torej vlade. Seveda pa se bojimo negativnih posledic, med njimi je lahko izguba sedeža Agencije za energijo (63 zaposlenih) v Mariboru, možna posledica pa je tudi izguba ali odliv delovnih mest iz Maribora," še meni Duška Godina.
Javna agencija za železniški promet pa zaposluje okoli 36 ljudi in ustvari 1,5 milijona evrov prometa letno. "Sporočamo vam, da z aktualnimi postopki in gradivi, ki se bodo obravnavali v tej zvezi v petek, nismo seznanjeni, zato na vaša vprašanja konkretno ne moremo odgovoriti," pa je bil njihov odziv na naša vprašanja.
Glede na dejstvo, da Maribor izgublja dve agenciji, v katerih je zaposlenih skupno 100 ljudi in ki ustvarita letno okoli 4,5 milijona evrov prihodkov, smo za mnenje povprašali tudi Mestno občino Maribor in sporočili so nam, da bi počakali na jutrišnjo prvo obravnavo, po kateri si bodo lahko ustvarili sliko, ter nato podali svoje mnenje.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
