Že pet bank zaračunava ležarine fizičnim osebam

Slovenske banke so z letošnjim letom fizičnim osebam začele zaračunavati tako imenovane ležarine oziroma kazenske obresti za visoke denarne depozite. Če je NLB, ko je aprila kot prva slovenska bančna ustanova začela uvajati ležarine, postavila mejo, ko se te začnejo zaračunavati fizičnim osebam, dokaj visoko, namreč nad četrt milijona evrov, bo že julija to mejo spustila na 100 tisoč evrov. Podobno velja za SKB banko v lasti madžarske OTP, kjer so sprva mejo postavili pri 200 evrskih tisočakih, z avgustom pa jo znižujejo na 100 tisoč evrov. Avgusta začenjata ležarine za seštevek stanj nad 150 tisoč evrov zaračunavati še Addiko banka in Delavska hranilnica (DH), četudi bo slednja pri rentnih, obročnih in pokojninskih varčevanjih ter depozitih upoštevala zgolj pogodbe, sklenjene od 1. junija letos, tistih od prej pa ne.

Ležarine okrog pol odstotka letno

Kolikšna pa je kazenska oziroma negativna obrestna mera za presežne depozite? Pri vseh bankah je 0,04 odstotka mesečno, le pri Addiko banki so jo postavili pri 0,5 odstotka letno, kar pa je dejansko podobna obrestna mera, če jo damo na časovno isti imenovalec. Prav 0,5 odstotka letno zdaj slovenske poslovne banke za presežno likvidnost oziroma presežek depozitov nad danimi krediti plačujejo Evropski centralni banki (ECB), in del tega nezanemarljivega stroška, če vemo, da imajo slovenske fizične osebe okrog 25 milijard evrov depozitov pri slovenskih bankah in več kot dvakrat manjši znesek najetih kreditov, bodo banke počasi očitno skušale prevaliti na svoje komitente in s tem sledile praksi drugod po Evropi. Nekatere banke bodo presežke denarnih sredstev svojih komitentov skušale usmeriti v nakupe vrednostnih papirjev ali v naložbe v vzajemne sklade, kar večina med njimi prav tako ponuja, in kjer s strankami zaslužijo bistveno več.

Ob omenjeni četverici bank (NLB, SKB, DH, Addiko) ima od junija ležarine za zneske bančnih vlog nad 200 tisoč evrov še Nova KBM, tudi pri njih pa je mesečna ležarina 0,04 odstotka za povprečna dnevna stanja depozitov nad omenjeno mejo. V prihodnje lahko pričakujemo, da bodo ležarine za nadpovprečno visoke bančne vloge uvajale še preostale banke in hranilnice v Sloveniji, znesek, od katerega se bo plačevala ležarina, pa bi se utegnil do konca leta še znižati. Okrog 1,1 odstotka vseh bančnih komitentov bank naj bi imelo na bančnih računih po 100 tisoč evrov ali več, konec lanskega leta pa je bilo celo 544 komitentov s pol milijona evrov prihrankov ali več. Če se komitenti želijo izogniti plačevanju ležarin, lahko sredstva prerazporedijo med več oseb na isti bančni ustanovi, ali pa posameznik svoje depozite sklene z več bankami.

Da ne bi visokih depozitov prenašali k njim

Z avgustom uvajajo ležarine za stranke tudi v Delavski hranilnici, predvsem zato, da tisti komitenti z višjimi zneski ne bi prenašali depozitov k njim, in to od bank, ki so ležarine uvedle že pred tem. V DH imajo trenutno kar 1,9 milijarde evrov depozitov in 735 milijonov kreditov, na razliko pa ECB-ju plačujejo okrog 5 milijonov evrov letno in še dva milijona evrov v sklad za jamstvo bančnih vlog. Ležarine v DH bodo plačevali tisti s skupnimi depoziti nad 150 tisoč evri, a le na vpogledne vloge in pa na depozite, sklenjene po letošnjem 1. juniju. Prvi izračuni kažejo, da bi 0,04 odstotka mesečne ležarine lahko plačevalo okrog 300 komitentov DH (fizičnih oseb) od skupno 140 tisoč njihovih komitentov, ki so fizične osebe. Če bi nekdo imel pri njih 200 tisoč evrov, ki bi zapadli pod ležarino, bi plačal ležarino na "presežnih" 50 tisoč evrov, pri čemer bi pri 0,04 odstotka mesečne obrestne mere to pomenilo 20 evrov mesečne ležarine.