(foto: Tadej REGENT)
Gradbena dela za prenovo najzahtevnejšega odseka železniške proge Maribor-Šentilj so v polnem razmahu. Celoten projekt, gradnja odseka železniške proge Maribor-Šentilj ter gradnja železniške proge Zidani Most-Šentilj, bo po sklenjeni pogodbi med Direkcijo RS za infrastrukturo (DRSI) in izvajalci - Konzorcij Pomgrad, Kolektor Koling, SŽ-ŽGP Ljubljana, GH Holding in Gorenjska gradbena družba (GGD) - stal dobrih sto milijonov evrov. Gradnja se je začela aprila 2020, končana mora biti 30 mesecev od uvedbe del. Največje gradbišče na Štajerskem je pred kratkim obiskal državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo (MI) Aleš Mihelič, saj gradbinci prehajajo v najbolj zahtevno fazo, gradnjo 1530 metrov dolgega predora Pekel in 800 metrov dolgega viadukta Pesnica.
Policija preverja sume kaznivih dejanj
Gradbena dela tečejo nemoteno, v ozadju pa potekajo policijska preverjanja, ali obstajajo sumi za goljufijo oziroma zavestne kršitve na škodo EU (85 odstotkov denarja je iz določenih skladov EU) in Slovenije, ki zagotavlja 15 odstotkov denarja. Preverjanja se nanašajo na domnevne nepravilnosti pri postopku oddaje javnega naročila pri omenjenem poslu investitorja MI oziroma DRSI. Policija preverja javno naročilo v zvezi s tem poslom, potem ko je marca letos prejela obsežno anonimno kazensko ovadbo. Bojan Kos, tiskovni predstavnik kranjske policijske uprave, nam je sporočil, da prijavo že preverjajo kriminalisti Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Kranj. Z ovadbo so seznanjeni tudi na MI, a je za zdaj ne komentirajo, ker čakajo na ugotovitve policije. Če bo ta ugotovila nepravilnosti in bo stekel kazenski postopek, bo moral naročnik, torej MI, od pogodbe odstopiti, kar veleva 23. člen pogodbe, in tudi unovčiti bančno garancijo konzorcija izvajalcev, kar znaša deset odstotkov pogodbene vrednosti (10 milijonov evrov). Podjetja v tem poslu pa bodo po vsej verjetnosti tudi izločena iz poslov javnega naročanja za celotno EU. Znašla bi se tudi na seznamu gospodarskih subjektov z negativnimi referencami (črna lista), kar bi pomenilo, da najmanj pet let ne bi smela opravljati nobenih gradbenih del na območju EU, sledila bi finančna kazen za podjetje in njegove pravne osebe.
Drugi tir brez GGD
Podjetje GGD ima očitno težave z referencami. Iz sodbe državne revizijske komisije, izdane decembra lani, izhaja, da se je nanjo v zvezi z javnim naročilom Gradnja objektov drugega tira železniške proge – odsek 2: Črni Kal–Koper na podlagi zahtevka za revizijo obrnilo podjetje Strabag AG, Podružnica Ljubljana, in sicer zoper ravnanje naročnika 2TDK. Zahtevku za revizijo se je ugodilo in se je razveljavila naročnikova, torej 2TDK, odločitev o priznanju sposobnosti oziroma referenci za gradnjo predorov v zvezi z omenjenim javnim naročilom skupini kandidatov GGD ter češkemu podjetju Metrostav, saj nista izpolnjevala pogojev za pridobitev reference za gradnjo predorov iz razpisa. Drugi tir se tako zdaj gradi brez GGD.
Pridobitev domnevno sporne reference
Odločitev o oddaji javnega naročila za omenjeni posel med DRSI, ki jo je zastopala Monika Pintar Mesarič, in konzorcijem izvajalcev je bila kljub temu sklenjena 25. oktobra 2019. A obstajajo dvomi, da je GGD imel ustrezno referenco za gradnjo predora. Prav ta referenca pa je bila odločilna za sklenitev posla, saj je drugi partnerji v tem poslu naj ne bi imeli.
Gradnja odseka železniške proge Maribor-Šentilj ter gradnja železniške proge Zidani Most-Šentilj, bo stala dobrih sto milijonov evrov.
V navodilih za pripravo ponudbe je bilo med drugim navedeno, da je moral ponudnik v zadnjih desetih letih pred objavo omenjenega javnega naročila uspešno izvesti dela v enem projektu gradnje cestnega ali železniškega predora dolžine 500 metrov in prečnega preseka 75 kvadratnih metrov in je bilo zanj pridobljeno uporabno in obratovalno dovoljenje. Referenco naj bi si bil GGD pridobil z izgradnjo predora na škofjeloški obvoznici. Podjetje pa je delo na obvoznici pridobilo s češkim konzorcijem OHL ŽS a.s. in Iskra Sistemi, in sicer na podlagi reference češkega podjetja. GGD pa naj bi bil, pravijo nekateri naši sogovorniki iz gradbeništva, na škofjeloški obvoznici skupaj z OHL ŽS a.s. in Iskra Sistemi izvajal le dokončanje in ne gradnje celotnega predora Sten, ki ga je prvotno gradilo Primorje Ajdovščina. Pri tem projektu se je namreč zapečatila usoda velikega gradbenega podjetja, ki ga je vodil Dušan Črnigoj in je šlo v stečaj. Podjetje GGD je bilo v tem projektu nosilec konzorcija, še zdaleč pa naj ne bi imelo izkušenj z gradnjo predorov oziroma dokončanjem dela predora Sten.
Ali je predor v resnici gradil GGD in upravičeno izkazoval referenco oziroma dela, bi lahko zainteresirani preverili v dokumentih situacij in listinah, kot so delitev del, pogodbe, gradbeni dnevnik in gradbena knjiga oziroma potrjene situacije. A po naših podatkih tega GGD naj ne bi bil nikoli izkazal. Kljub temu je GGD skupaj z vodilnim partnerjem Pomgrad in drugimi partnerji dobil skoraj 101 milijon evrov vreden železniški posel.
Preverjanje referenc je naloga naročnika
Ob vsem tem se pojavlja vprašanje, kdo in zakaj na DRSI in MI pred sklenitvijo omenjenega posla ni preverjal resničnosti reference GGD, kot zahtevajo navodila za pripravo ponudbe. Po naših podatkih bo policija preverila vsebino referenčnega potrdila GGD pa tudi navedbe, da se v obeh primerih potrditve referenc - tako škofjeloške obvoznice kot gradnje železniške proge - pojavlja ime iste osebe iz DRSI.
V družbi GGD so se zavili v molk
Kristian Ravnič, član uprave Pomgrada, pravi, da s sumi o sporni referenci GGD niso seznanjeni. Tea Šavor, tiskovna predstavnica SŽ – ŽGP, pa je sporočila, da SŽ – ŽGP ni investitor v projektu nadgradnje železniške proge Maribor–Šentilj, ampak da pri omenjenem projektu sodeluje le kot eden od manjših partnerjev oziroma podizvajalcev. "Sicer podjetje SŽ - ŽGP pri prijavah na razpis izkazuje resnične in verodostojne reference," doda Šavorjeva. Na družbo GGD smo dvakrat poslali vprašanja v zvezi z omenjeno zadevo, njihovega odgovora nismo prejeli.
V zvezi s predorom Pekel se pojavljajo tudi očitki, da ga sploh ne gradi GGD, ampak Kolektor Koling, eno od podjetij v skupini Kolektor Holding. Da izvajajo dela za predor Pekel, potrjuje Eva Grašič Šen iz Kolektor Kolinga. Za gradnjo predorov je priglasil referenco zgolj GGD, Kolektor Koling pa je pri poslu sicer uveljavljal referenco, pridobljeno pri pristaniški upravi Reka pri projektu Razvoj multimudalne platforme v Luki Reka in povezovanje s kontejnerskim terminalom Jadranska vrata, kjer je bil vodilni partner skupaj z Euro-asfalt iz BiH, ki je v navedeno javno naročilo doprinesel referenco za predor. V omenjenem projektu je predor Brajdica dejansko gradil Euro-asfalt. A Grašič Šenova pravi, da "smo v podjetju Kolektor Koling v preteklosti sodelovali pri gradnji predorov ter pridobili ustrezne in potrjene reference za gradnjo tovrstnih objektov. Omenjene reference pa veljajo tako za podjetje kot za kader." S sumi, ki jih preiskuje policija, pa niso seznanjeni.