Živimo v virtualno-realnem svetu, kjer lahko že en tvit spremeni trende v svetovnem merilu

V okviru konference z naslovom Stičišče znanja je mag. Sibil Svilan, predsednik uprave SID banke, opozoril na dejstvo, da živimo v virtualno-realnem svetu, kjer lahko že en tvit ali sporočilo spremeni trende v svetovnem merilu. Spet drugi, tako Svilan, pa pravijo, da živimo v centralnobančni ekonomiji, in tu so še tretji, ki so mnenja, da demokratične ureditve ne sledijo več tehnološkemu napredku. "Vse omenjeno drži, pri čemer nekateri mislijo, da bo vse v redu, četudi negotovosti ne manjka. Gre pa za strukturne spremembe, kjer stvari ni mogoče na kratek rok spremeniti," pove Sibil Svilan in doda, da so ob padcu berlinskega zidu pred 30 leti vsi sanjali o demokratično-liberalni trgovini (washingtonski sistem), nato je bil državni kapitalizem (šanghajski sistem), zlasti na Kitajskem, zdaj pa vlada tako imenovani cyberreformski sistem oziroma kontrolni kapitalizem, kjer so velike tehnološke družbe že prevladale nad državami.

S tehnologijo podobno kot z orožjem

Sony Kapoor, generalni direktor podjetja Re-Define in gostujoči raziskovalec na fakulteti London School of Economics, je dejal, da čeprav se z večino stališč ameriškega predsednika Donalda Trumpa ne strinja, pa ga fascinira, kako močna je sporočilnost njegovih tvit sporočil in kakšen multimedijski reality show je vse to in kako vse to vpliva na nas vse. Okrog brexita (izstopa Velike Britanije iz EU) je Kapoor mnenja, da bo Velika Britanija s tem celo izgubila denar, četudi so bila pričakovanja drugačna. "Dogajajo se velike tehnološke spremembe in obseg podatkov je ogromen, kar je lahko koristno, a tudi škodljivo. S tehnologijo je podobno kot z orožjem, ko ima v ZDA tako veliko ljudi orožje, je s tem večja verjetnost, da se bo kdo 'spozabil' in zlorabil to posedovanje orožja. Problem je tudi demografija, saj imamo v svetu vse več starejših ljudi, število delovnih mest in število zaposlenih pa je vse manjše, kar še zlasti velja za Japonsko, Italijo, Nemčijo ter države srednje in vzhodne Evrope. Sony Kapoor se je dotaknil še problema nizkih obrestnih mer, kar ima za posledico, da delnice bank kotirajo na najnižjih vrednotenjih, za kar so delno krive banke same, a tudi nizke obrestne mere. Težko finančne družbe dosegajo šest- do osemodstotne letne donose, razen če ne gre za manjše družbe, recimo majhne hedge sklade, ki pa tudi ne morejo leto za letom dosegati 20-odstotnih letnih donosov.

Do leta 2025 brez pozitivnih obrestnih mer ECB

Dr. Otmar Issing, nekdanji glavni ekonomist in član izvršnega odbora ECB, pravi, da sicer ostaja evro daleč za ameriškim dolarjem, a je vseeno druga najpomembnejša valuta na svetu. Meni še, da je čas nizkih obrestnih mer težavno obdobje za poslovne banke in zavarovalnice, ko težko dosegajo pozitivne donose poslovanja in upravljanja premoženja. Stanje na območju evra se že deset let izboljšuje, ko se je zelo znižala stopnja brezposelnosti, ki pa je v nekaterih državah še dokaj visoka. So pa opazna ohlajanja gospodarstev članic EU, ko lahko tudi pričakujemo, da bosta Nemčija in Slovenija kot izrazito izvozni državi soočeni z upadom izvoza. Med Kitajsko in ZDA so opazne napetosti, kdo bo gospodarsko najmočnejši na svetu. Issing še meni, da se ECB ne bo popolnoma podredila finančnim trgom, bo pa treba poiskati rešitev za (pre)zadolženi Grčijo in Italijo, pri čemer je Issing za slednjo celo manj optimističen. Je pa medtem prav tako močno zadolžena Belgija stanje svoje zadolženosti že izboljšala. Nizke obrestne mere in ležarine povzročajo v Nemčiji in drugod po EU varčevalcem in bankam izgube, a po drugi strani je zadolževanje, tudi za same države, izjemno ugodno in v tem pogledu ustvarjajo velike zaslužke.