Znanost: Kljub večjemu financiranju še veliko izzivov

Šestnajst oziroma po novem sedemnajst znanstvenoraziskovalnih inštitutov imamo v Sloveniji, ki zaposlujejo okoli 3000 ljudi. Proračunska vlaganja v znanost je država v letu 2022 povečala za 44,3 milijona evrov, glede na realizacijo 2021 pa za 66,1 milijona evrov, so sporočili z ministrstva za izobraževanje znanost in šport, ki ga vodi Simona Kustec. Znanost naj bi letos tako dobila dobrih 368 milijonov, prihodnje leto pa naj bi jim dodali še 26,8 milijona evrov. "Pozitivni trend povečevanja sredstev v znanost se bo nadaljeval tudi v prihodnje, kar zagotavlja novi zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki med drugim omogoča stabilnost in avtonomen razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti in njenih izvajalcev. Ciljna vrednost je nameniti en odstotek BDP javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost z rastjo 0,08 odstotka BDP na letni ravni, kar pomeni, da se bodo proračunska sredstva za znanost do leta 2025 podvojila," so včeraj sporočili z ministrstva.

Nekatera nerešena vprašanja znanstvenoraziskovalne sfere naslavlja nov zakon, vseeno pa ima področje še vedno veliko izzivov. Kot so ugotavljali ob snovanju Raziskovalne in inovacijske strategije Slovenije 2021-2030, položaj slovenskega sektorja za raziskave in razvoj na svetovni ravni ni dober, če se primerjamo s Kitajsko, Japonsko, Južno Korejo, Izraelom, ZDA in Kanado, podobno je tudi v EU, kjer je Slovenija izgubila tudi vodilno vlogo med državami članicami EU-13, med katerimi so Češka, Poljska, Madžarska in baltske države. Naložbe v raziskave in razvoj iz državnih virov so pod povprečjem EU-28. Zaradi premajhnega vlaganja v področje pa imamo še druge težave. "Slovenski znanstveniki so med vodilnimi le na nekaterih nišnih področjih. Slovenska infrastruktura v javnem sektorju je večinoma zastarela, vključno z opremo in objekti. Slovenija je zmeren inovator, v zadnjih letih izgublja konkurenčnost, slabi pa tudi njen položaj v EU," so še med drugim zapisali v smernicah za pripravo strategije. Izboljšati bo treba tudi dialog med gospodarstvom in zasebno sfero, politiko intelektualne lastnine in se spoprijeti z begom možganov.