Kot so danes sporočili iz ZSSS, so prepričani, da je treba omenjeni člen uporabljati tako, da bodo do kriznega dodatka upravičeni vsi delavci, katerih mesečna plača ne presega dvakratnika minimalne plače.
"Razlaga Fursa namreč tega ne zagotavlja, ravno nasprotno - omogoča neenako obravnavanje delavcev glede na čas (mesec) prejema poslovne uspešnosti in onemogoča uresničitev namena zakonodajalca, ko je le-ta delavcem dal pravico do kriznega dodatka," pravijo v sindikalni centrali.
Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi poledic drugega vala epidemije covida-19 v omenjenem členu določa, da so do kriznega dodatka v višini 200 evrov od plači za december 2020 upravičeni zaposleni, ki delajo in katerih zadnja mesečna plača ni presegla dvakratnika minimalne plače.
V ZSSS opozarjajo, da se v praksi pojavlja precej vprašanj, kaj se razume pod pojmom plača. Definicija iz zakona o delovnih razmerjih (ZDR) po njihovem mnenju onemogoča uresničevanje namena določbe v protikoronskem zakonu, hkrati pa ustvarja neenak položaj zaposlenih v primerjavi z zaposlenimi, ki so prejeli izplačilo za poslovno uspešnost pred novembrsko plačo oz. ob decembrski plači.
V ZSSS navajajo tudi določilo ZDR, da se izplačilo za poslovno uspešnost šteje kot sestavni del plače samo, če je tako dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. S tem se prav tako ustvarja neenak položaj med zaposlenimi iz različnih dejavnosti oz. zaposlenimi pri različnih delodajalcih, pravijo v sindikatu.
Precej podjetij je v decembru svojim zaposlenim izplačalo božičnico ali nagrado iz naslova poslovne uspešnosti ločeno od obračuna in izplačila decembrske plače, ki je zapadla v plačilo 18. januarja, zato se po mnenju ZSSS tudi v tej povezavi postavlja vprašanje, ali se ta izplačila tudi vštevajo v cenzus dveh minimalnih plač.
"Onemogoča enako obravnavo vseh zaposlenih delavcev"
Navajajo, da se ministrstvo za finance s svojimi pojasnili glede uporabe omenjenega člena ni opredelilo do namena protikoronskega zakona niti ni izpostavilo vprašanja določitve dela plače iz naslova poslovne uspešnosti kot sestavnega dela plače v kolektivni pogodbi oz. pogodbi o zaposlitvi. "Nasprotno je ministrstvo v pojasnilu zapisalo celo, da se izplačilo poslovne uspešnosti šteje kot del plače tudi v primeru, da je to določeno v splošnem aktu delodajalca," pravijo v ZSSS in poudarjajo, da glede na določila ZDR, kot omenjeno, tega vprašanja s splošnim aktom delodajalca ni mogoče urejati.
Poleg tega se pojasnilo ministrstva po navedbah ZSSS ne ukvarja z vprašanjem namena določbe ZDR, ki opredeljuje mesečne dodatke, ki se štejejo za del plače, torej tudi mesečno poslovno uspešnost, ne pa izplačila božičnice ali poslovne uspešnosti, ki se izplača ob koncu leta za celotno leto in je v skladu z davčnimi predpisi tudi oproščeno plačila prispevkov.
Pojasnilo ministrstva tako po prepričanju ZSSS presega zakonsko besedilo ZDR in onemogoča izplačilo kriznega dodatka delavcem v skladu z namenom sedmega protikorinskega zakona. "Zlasti pa onemogoča enako obravnavo vseh zaposlenih delavcev. Podobno je tudi s pojasnili Fursa," pravijo v sindikatu.
Glede na zakonski predlog, kot je bil vložen v DZ, so v ZSSS prepričani, da namen predlagatelja ni bil v tem, da se izplačila poslovne uspešnosti, božičnic vključijo v cenzus za izplačilo kriznega dodatka, saj je želel njegovo izplačilo urediti smiselno enako, kot je to storil v protikoronskem zakonu, ki je urejal izplačilo kriznega dodatka za obdobje od marca do maja 2020, ko se božičnice in poslovne uspešnosti praviloma niso izplačevale.
"V mislih je torej imel zgolj in izključno mesečno plačo, ki jo zaposleni prejme zaradi opravljenega dela po sklenjeni pogodbi o zaposlitvi, brez božičnic, poslovne uspešnosti. Tako bi namreč bila zagotovljena enaka obravnava zaposlenih, ki so upravičeni do kriznega dodatka saj ne bi bilo pomembno kdaj (v katerem mesecu) so prejeli božičnico, poslovno uspešnost," menijo v ZSSS. Če bi predlagatelj namreč v cenzus za pridobitev dodatka želel vključiti še božičnice ali poslovno uspešnost, bi to tudi jasno zapisal v določbi sedmega protikoronskega zakona.
