V Sloveniji je prejšnji teden začel delati Center za zaščito žvižgačev (v nadaljevanju center), ki sta ga ustanovila Ivan Gale in neodvisna strokovna organizacija EISEP - Evropski inštitut za skladnost in etiko poslovanja iz Ljubljane. Njegova predsednica je Andrijana Bergant iz EISEP, pomembno vlogo pa ima tudi odvetnica Jerca Jančar. Bergantova pravi, da je bil center ustanovljen na Galetovo pobudo, v EISEP pa so ga pri tem podprli. Gale ima na svojo željo samo vlogo ambasadorja, vsi drugi, ki bodo delali v centru, pa bodo delali prostovoljno. Pogodba o ustanovitvi Centra za zaščito žvižgačev med EISEP in Ivanom Galetom je bila podpisana lani 10. decembra, na svetovni dan človekovih pravic.
Žvižgačem pravna in psihološka pomoč
Namen centra je pomagati ljudem, ki prijavijo nepravilnosti, zaradi katerih (lahko) nastane škoda za javna sredstva, kršitev zakonitih postopkov, pravic ali legitimnih interesov organov, organizacij ali podjetij ter njihovih deležnikov ali kršitev človekovih pravic, zaradi česar ti prijavitelji postanejo žrtve povračilnih ukrepov (žvižgači). Ker imajo povračilni ukrepi za potencialne žvižgače zastraševalni učinek, jih je treba obsoditi in prepovedati, posameznikom pa nuditi konkretno podporo v procesu soočanja z njimi, meni Bergantova. Povračilni ukrepi se namreč v veliki meri izvajajo kot šikaniranje, preprečevanje napredovanja ali nagrajevanja, kot znižanje plače in ugodnosti, premestitve na neprimerna delovna mesta. Zato je cilj centra zbirati sredstva za pomoč žvižgačem v obliki denarnih nadomestil, če bo to potrebno za reševanje ekonomske stiske žvižgačev in njihovih družin, pa tudi v obliki strokovne pomoči. Strokovna pomoč bo zato vključevala tudi pravno in psihološko pomoč, pomoč pri komunikacijah ter fizični in informacijski varnosti.
Ivan Gale toži nekdanjega delodajalca
Ivan Gale, ki je v času prvega vala epidemije novega koronavirusa razkril domnevne nepravilnosti pri nabavi zaščitne opreme, je 25. septembra lani izgubil službo v Zavodu RS za blagovne rezerve. Ker meni, da je bil odpuščen po krivici, na delovnem in socialnem sodišču toži nekdanjega delodajalca. "Vesel sem, da smo skupaj z EISEP ustanovili Center za zaščito žvižgačev, saj sem kmalu po izgubi zaposlitve spoznal, da v Republiki Sloveniji ni ustrezno poskrbljeno za zaščito žvižgačev," pravi Gale.
Ena od raziskav ugledne revije Forbes je namreč pokazala, da kar v 30 odstotkih primerov povračilni ukrepi vključujejo tudi nadlegovanje žvižgačev po spletu, fizično nasilje in celo nadlegovanje na domu. "Center se bo v začetku svojega delovanja financiral z donacijami, pri tem pa računa predvsem na podporo splošne javnosti, kasneje pa bo za delovanje verjetno iskal tudi vire financiranja preko raznih domačih in mednarodnih razpisov, kar je sicer običajna praksa sorodnih organizacij za zaščito žvižgačev, ki v svetu že obstajajo. V Sloveniji imamo že preveč primerov značilnih usod, ki doletijo žvižgače, medtem ko ni zadostnih institucionalnih mehanizmov za njihovo celostno zaščito," dodaja Bergantova. Na spletni strani centra je mogoče najti tudi prijavnico, na katero se lahko prijavijo vsi tisti, ki menijo, da jim bo center lahko pomagal. O upravičenosti in dodeljevanju pomoči, ki bodo na voljo, bo odločal Odbor za zaščito žvižgačev. Sestavljali ga bodo člani, ki so svoje celotne kariere pretežno posvetili delu na področju zaščite posameznika in človekovih pravic.
V Sloveniji imamo že preveč primerov usod, ki doletijo žvižgače
Varna prijava in zaščita varovanih podatkov
Alma Sedlar, predsednica Transparency International Slovenia, ob ustanovitvi Centra za pomoč žvižgačem pravi, da je vsaka pobuda, ki učinkovito pripomore k zaščiti žvižgačev, načeloma dobrodošla, sploh ob trenutni odsotnosti učinkovite institucionalne zaščite v Sloveniji. "V Transparency International Slovenia, kjer žvižgačem v okviru centra Spregovori! svetujemo že od leta 2014, menimo, da bi moral ustrezno pravno podlago za učinkovito zaščito prinesti nov zakon o zaščiti žvižgačev, ki bo omogočil prenos Direktive EU za zaščito v slovenski pravni red in bo urejal zaščito žvižgačev tako v javnem kot zasebnem sektorju," pravi Sedlarjeva. Z njo pa se glede omenjene direktive strinja tudi Bergantova. Praksa na področju pomoči žvižgačem je v tujini različna, dodaja Sedlarjeva, nevladne organizacije najpogosteje nudijo svetovanje žvižgačem v fazi, ko se ti še odločajo za žvižganje, in sicer v smislu, komu prijaviti sum nepravilnosti, kako opraviti varno prijavo, kako zaščititi identiteto in drugo. Sedlarjeva in Bergantova pa še dodajata, da je zelo pomembno, da se potencialnim žvižgačem omogoča varna prijava domnevnih nepravilnosti znotraj organizacije, kjer so zaposleni, pri čemer je treba poskrbeti tako za zaščito identitete žvižgača samega kot tudi za zaščito občutljivih podatkov.
Foto: Damijana ŽIŠT
O kršitvah najprej obvestiti svoje nadrejene
Mariborska pravna fakulteta je skupaj s Pravniškim društvom Maribor in Evropskim združenjem študentov prava Maribor v torek organizirala okroglo mizo na temo žvižgaštva, saj pravna fakulteta trenutno izvaja dva večja mednarodna projekta na temo žvižgaštva in nove evropske direktive o zaščiti žvižgačev. Maja Čarni Pretnar iz urada za mednarodno sodelovanje in mednarodno pravno pomoč na pravosodnem ministrstvu je med drugim povedala, da na ministrstvu pripravljajo krovni zakon, ki bo govoril o zaščiti žvižgačev, katerega podlaga bo direktiva o zaščiti žvižgačev. Direktiva bi morala biti implementirana v zakonodajo članic EU do 17. decembra letos. "Namen direktive je zaščita žvižgačev oziroma prijaviteljev, kot se jih imenuje v direktivi, ki opozarjajo na kršitve prava EU. Menimo pa, da bi se moralo zaščititi tudi žvižgače, ki bi opozarjali na kršitve nacionalne zakonodaje držav članic EU. Direktiva se bolj usmerja na to, da se morajo vzpostaviti ustrezni kanali znotraj podjetij in ustanov, da bi zaposleni lahko ustrezno opozarjali na nepravilnosti, " je povedala Čarni Pretnarjeva. Dr. Miha Šepec s Pravne fakultete pa je še dodal: "Direktiva ne spodbuja žvižgačev, da bi se o kršitvah, ki so jih odkrili, obrnili na javnost prek medijev, ampak jih vzpodbuja, da o kršitvah obvestijo svoje nadrejene, torej notranjo javnost, šele nato zunanjo, torej ustrezne inštitucije, šele nato javnost oziroma medije."