Tudi tokrat so člani govorili o dostopnosti do zdravstvenih storitev, pa tudi o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Po predlogu novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so jo v parlamentarni postopek vložili v Svobodi, bi dopolnilno zdravstveno zavarovanje prenesli v obvezno zdravstveno zavarovanje v obliki plačil obveznega zdravstvenega prispevka v enotnem fiksnem znesku.
Zavezanci za plačilo prispevka bi bili vsi zavezanci za plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja. Prejemnik sredstev bi bil po novem ZZZS, in ne več tri zasebne zavarovalnice. Da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, so poslanci ocenili konec maja.
Skupščina je danes potrdila mnenje upravnega odbora o predlagani noveli. Ta načelno podpira predlog novele, saj med drugim ocenjuje, da bodo s tem ustrezneje zagotovljene pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, sredstva bodo porabljena bolj učinkovito ter odpravljena administrativna bremena, ki so posledica trenutnega "dvotirnega" financiranja zdravstvenih storitev. Opozarjajo pa, da predlog ne "predstavi celovitih finančnih učinkov uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka", DZ pa predlagajo tudi več dopolnil k predlogu novele.
Vuk: Želimo si prispevek po sistemu gradacije
Predstavnica zavarovancev Martina Vuk je v današnji razpravi na skupščini izpostavila, da predlog novele podpirajo, kljub temu da bi si želeli, da bi bil nov nadomestni prispevek urejen po sistemu gradacije, torej da ne bi vsi plačevali enako visokega zneska. To bodo zahtevali v naslednji fazi, je napovedala.
Člani skupščine so danes obravnavali predloge rešitev in sprememb za izboljšanje sistema, ki so jih pripravile zdravniške organizacije. K pripravi z vsemi deležniki zdravništva usklajenega dokumenta je zdravnike na začetku aprila pozval minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je dokument nato poslal zdravstvenim zavodom v širšo razpravo.
Do take "legitimizacije s strani ministrstva" je bila kritična Vuk. Predlog neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev oz. svobodnega zdravnika po njenem mnenju pomeni rušitev javnega zdravstva kot javnega sektorja. Podobno je menila tudi predstavnica upokojencev Rosvita Svenšek, ki je dejala, da gre pri predlogih za velik odmik od socialne države, predsednik skupščine Drago Delalut pa pogreša predloge, kako skrajšati čakalne dobe.
Skupščina je danes sprejela sklep, s katerim je ocenila, da je dokument neprimeren za širšo razpravo, "saj razen urejanja statusnega in materialnega položaja zdravnikov ne ponuja odgovorov in rešitev za dejansko reševanje zdravstvenega sistema". Menijo tudi, da ne ponuja izhodišč za izhod iz krize, da bi bili zavarovanci pravočasno deležni zdravstvenih storitev, ko jih potrebujejo.
ZZZS napoveduje analizo
Sicer pa so člani skupščine danes tudi obravnavali poročilo o dostopnosti do zdravstvenih storitev. To med drugim ugotavlja, da se z leti povečuje število obiskov na primarni ravni. Tudi v specialistični zunajbolnišnični dejavnosti je bilo v prvem četrtletju leta 2023 glede na primerljivo obdobje leta 2022 in leta 2019 opravljenih več obravnav. Med dejavnostmi, ki se še niso vrnile na raven iz leta 2019, pa so internistika, otorinolaringologija in revmatologija, na primer izpostavlja poročilo.
Generalna direktorica ZZZS Tatjana Mlakar je v odzivu na očitke o pomanjkljivostih poročila napovedala, da na ZZZS pripravljajo analizo učinkov interventnega zakona za skrajševanje čakalnih dob, ki bo po njenih besedah pokazala rezultate ukrepov, povzela pa bo tudi predloge ZZZS, ki so jih že lani ministrstvu predlagali kot primerne za razreševanje trenutnega stanja.
Skupščina je danes obravnavala tudi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki mu je ministrstvo za javno obravnavo namenilo pet delovnih dni. Do tega so kritični tudi na ZZZS, ki predlog zakona sicer načelno podpira, a ima več pomislekov. Med drugim izpostavljajo, da predlog zakona ni usklajen z drugo zakonodajo, kot sta zakon o socialnem varstvu
in zakon o zdravstveni dejavnosti. Na ZZZS menijo, da bi bilo treba glede na obseg in vsebino pripomb predlog ponovno preučiti s ključnimi deležniki in ustrezno dopolniti do obravnave zakona v DZ, tako da bodo v njem zagotovljeni pravne podlage in pogoji za izvajanje.
