19-letna judoistka iz Orehove vasi slovenski up

Devetnajstletna Metka Lobnik se je iz Poreča, kjer je v preteklih dneh potekalo evropsko prvenstvo za mlajše kategorije v judu, vrnila z dvema medaljama. Najprej je v soboto pometla s konkurenco v mladinski kategoriji in v kategoriji do 78 kilogramov postala mladinska evropska prvakinja. V torek je bila na istem prizorišču znova na blazinah, takrat judoistov do 23 let. Spet ji je šlo odlično, prebila se je do tretjega mesta in s tem do še druge medalje na evropskem prvenstvu.

Nobene tekmovalke ni poznala

Mlada judoistka hoškega kluba Apolon je bila včeraj spet doma. Zelo utrujena, a zadovoljna. "Veselje prevlada. Pred potjo na evropsko prvenstvo sem težko karkoli napovedovala, saj sem tokrat nastopala v višji kategoriji - do 78 kilogramov. Nobene tekmovalke nisem podrobno poznala. Dobro, eno medaljo sem si na prvenstvu želela. Toda dve - vrhunsko, se mi zdi celo nerealno," pravi Lobnikova, ki je doslej na velikih tekmovanjih nastopala v nižji kategoriji, do 70 kilogramov. "Kategorija višje prinaša še močnejše borke. Na tekmovanje sem tokrat šla brez pravih občutkov, in kar se je zgodilo, res ni bilo načrtovano. Kar zgodilo se je," razkrije Lobnikova.

Katera medalja mladi judoistki iz Orehove vasi pomeni več, do katere se je bilo težje dokopati? "No, zlato se najbolj sveti. A tudi bron, ki sem ga osvojila v konkurenci starejših judoistk, je lep uspeh. Medalji bi težko primerjala med seboj, obe sta mi pomembni."

V mladinski kategoriji je v sobotnem finalu nasprotnico iz Nizozemske na hrbet spravila po vsega 30 sekundah. Ippon. Imenitna borba v pravem trenutku? Metka Lobnik: "V prvi borbi in zatem v vseh, ki so bile končane predčasno, je bilo pomembno izkoristiti trenutek. Sploh ne vem, kaj sem naredila, preprosto sem bila pravočasna in uspešna. Polfinale se je zavleklo do zlate točke in tudi takrat se še nisem počutila pretirano utrujeno. Spet sem čakala na svoj trenutek in takrat sem morala biti pripravljena. Enkrat je prišel v prvi minuti, drugič v času zlate točke. Treba je biti potrpežljiv."

Pot do medalje

Tisti borki, ki ji v finalu velikega tekmovanja uspe končni met še v prvi minuti boja, verjetno zelo naraste samozavest. Je Lobnikova to dozo porabila že v torek, ko je tekmovala v kategoriji do 23 let? "Ja, nabila sem si nekaj dodatne samozavesti. A prvenstvo med 23-letnicami je bilo nova zgodba. Tu so bile borke še bolje pripravljene, močnejše, izkušenejše. V dveh, treh letih, kolikor so bile starejše, so veliko pridobile. Moj čas šele prihaja, medalji sta mi dodatna motivacija za delo," pravi Lobnikova, ki je kariero začela pri mariborskem Brokerju in jo nadaljevala v Hočah, ko so ustanovili nov judo klub - Apolon. "Z judom sem se srečala v četrtem razredu osnovne šole, na šoli v Slivnici smo imeli judo krožek. Kmalu sem pristala pri mariborskem Branik Brokerju, kjer sem ostala približno dve leti. Ko so v Hočah ustanovili Apolon, sem se vpisala v svoj sedanji klub. Tu imam za treninge vse osnovne pogoje. Lani smo s klubom tekmovali še v drugi ligi, letos smo napredovali v prvo, a tekmovanj ni bilo veliko. Ko se intenzivno pripravljam, imam tudi do deset treningov na teden," razkriva Lobnikova.

Naslednja stopnica, ki jo bo morala osvojiti, so nastopi v članski kategoriji. "Ja, to je pogosto velik preskok. Že tokrat, ko sem tekmovala v kategoriji do 23 let, sem občutila razliko. Med člani je ta še bolj izrazita - v moči, taktiki, po izkušnjah. Člani se judu povsem posvetijo, so profesionalci, to jim je služba. Da bi osvojila najvišji nivo pri članicah, bom morala še trdo delati," ugotavlja Lobnikova.

Slovenija ima v kategoriji do 78 kilogramov v zadnjem obdobju veliko uspehov. Ana Velenšek ima bronasto olimpijsko medaljo iz Ria, Klara Apotekar je aktualna evropska prvakinja. Lahko ta trend nadaljuje Lobnikova? "Definitivno bi želela priti na njun nivo, nadaljevati uspešno kariero pri članicah. Zaenkrat sodelujem s trenerjem Mitjo Jenušem, z njim imava rezultate. Trener mora judoista navajati na disciplino, imeti mora vizijo, podrobno izdelan načrt, poznati mora potencialne nasprotnike in jim poiskati šibke točke. Na koncu mi ugotovitve predstavi med pripravo na naslednjo borbo."

Koronaomejitve

V članski kategoriji je v tem času nekaj bork, s katerimi bi se lahko Lobnikova borila kljub omejitvam, ki jih prinaša koronakriza. Evropska prvakinja Klara Apotekar je nedvomno ena od njih. Je klub z Lopate, ki ga vodi najbolj trofejni slovenski trener Marjan Fabjan, dovolj odprt, da bi lahko takšne možnosti tudi zaživele? "V svojem klubu treniram skupaj s Korabom Totajem (16-letnim judoistom v kategoriji do 66 kilogramov, op. p.), sedaj, ko je korona, smo omejeni na klubske sparing partnerje. Ko so razmere običajne, na nivoju slovenskih klubov občasno organizirajo skupne treninge in tam je priložnost za borbe s slovenskimi judoisti, ki so na primerljivem nivoju," zaključi Lobnikova.