(FOTO) Celjani v finalu rokometnega pokala upravičili vlogo favorita, za Ormož pa je srebro kot zlato

Odločitev Rokometne zveze Slovenije, da (za)ključne boje, bodisi pokala bodisi superpokala, pripelje v manjše sredine, se vedno znova izkaže za odlično potezo. Letos so organizacijo pokalnega "final foura" zaupali Ormožu, ki se je, to moramo priznati, kljub porazu v finalu proti Celjanom izkazal. Tako na igrišču kot zunaj njega. Prleki so najprej, tudi na račun kar 15 golov Tilna Kosija, v polfinalu izločili novomeško Krko in se nato v finalu – tam so nastopili prvič – srečali z najboljšim, kar ponuja slovenski rokomet – Celjem Pivovarno Laško.

Držali so se dogovora

Ormožani, ki so, tako kot v sobotnem polfinalu, tudi v boju za najvišje mesto igrali pred nabito polnimi tribunami, so v tekmo vstopili hrabro. In če so prvih nekaj minut še bili konkurenčni, so jim pivovarji hitro ušli, v 11. minuti že na plus pet (7:2). Na varnem so bili tudi zaradi razpoloženega Nebojše Bojića v vratih, medtem ko sta bila v napadu najbolj vroča in kreativna Tadej Mazej ter Tilen Strmljan. "V garderobi smo se dogovorili, da moramo tekmo začeti veliko bolje kot v polfinalu. Dogovora smo se držali in že v prvem polčasu naredili razliko. Veliko lažje je, če že na začetku streš nasprotnika, ne pa tako kot v polfinalu proti Kopru," je bil jasen Mazej.

Strelski post gostiteljev, ki so bili na začetku v nekakšnem krču, je prekinil z naskokom najboljši strelec slovenskega prvenstva, iz Celja posojeni Nik Čirović, ki je zadel s črte sedmih metrov. Prav ta zadetek je domače igralce pognal v dir, zaostanek se ni več večal, z bučno podporo navijačev, med katerimi je bilo opaziti številne mlajše selekcije ormoškega kluba, so se Prleki v 21. minuti približali na dva zadetka zaostanka. A Celjani več od tega niso dovolili in so do konca prvega polčasa ušli na varnih pet golov prednosti (14:19). Tudi zaradi vratarjev, s katerimi se Ormož v tistih trenutkih pač ni mogel pohvaliti. Skupaj so namreč v statistiko vpisali zgolj eno obrambo.

Le še vprašanje razlike

Če so gostitelji v prvem polčasu še lahko upali, so Celjani po nekaj več kot petih minutah igre v drugem delu stvari postavili na svoje mesto in hitro ušli na sedem golov razlike. Svoje je dodal tudi Aleks Vlah, na koncu najboljši igralec turnirja, ki ga je trener Celjanov Alem Toskić velik del prvega polčasa držal na klopi. Trener Ormoža Saša Prapotnik je rešitev videl v minuti odmora, a se ta ni bistveno odrazila v rezultatu, Celjani so bili na varni strani in že v 46. minuti dosegli mejo tridesetih zadetkov. "Po petih letih smo pokalno lovoriko vrnili v klubske vitrine, dali smo vse od sebe, vedeli smo, da nas čaka zahteven vikend, a izkazalo se je, da smo vrhunsko pripravljeni in na koncu je šlo le še za vprašanje razlike," je ocenil Alem Toskić.

Najverjetnejši državni prvaki so se v tistih trenutkih igrali, bili so atraktivni, poletni, tudi s cepelini. Pa ne le oni, tudi Florijani so imeli svoj šov, se režali in pri plus 11 vpili: "Še, še, še!" Do zadnjega sodnikovega žvižga se prednost ni bistveno spreminjala, semafor se je na koncu ustavil pri 35:24 in slavje Celjanov se je lahko začelo. Na pokalno zvezdico, letošnja je 22. po vrsti, še nikoli niso čakali tako dolgo. "Iz sebe smo iztisnili vse atome in zasluženo osvojili srebrno medaljo, ki nam pomeni tako veliko, kot bi bila zlata. Naš finale je bil v soboto proti Krki. S Celjem ni lahko igrati. So le udeleženci lige prvakov in so tako doma kot v gosteh že premagovali velikane," je po tekmi razlagal Tilen Kosi, ki je na sklepnem turnirju skupno zabil 19 golov. "Izjemno je bilo, da smo turnir lahko odigrali pred domačimi navijači. Kakšno vzdušje, kakšen ponos," je dodal. Še pred sklepnim delom sta se za bronasto kolajno udarila novomeška Krka in Koper. Z 28:21 so zmagali Dolenjci, ki so temelje za zmago postavili v končnici prvega polčasa.