Zmago Gomzi
Med novoletnimi prazniki je Maribor izgubil še enega legendarnega nogometaša, 13. avgusta 1967 rojenega Igorja Pozniča, nekdanjega odličnega napadalca in tudi kapetana NK Maribor. Poznič, za prijatelje tudi Piki, je za klub iz Ljudskega vrta odigral 255 tekem in dosegel 87 zadetkov, kar ga na večni lestvici najučinkovitejših igralcev v vijoličasti majici za Marcosom Tavaresom (211 golov), Brankom Horjakom (117), Klitonom Bozgom (110), Mladenom Kranjcem (104) in Antejem Šimundžo (102) uvršča na šesto mesto. Prvo tekmo za Maribor je odigral 25. avgusta 1985 v Ljudskem vrtu proti Muri (2:0) in dal drugi gol, zadnjo 10. aprila 1996 v Ljudskem vrtu proti Izoli (3:1), ko je tudi enkrat zatresel mrežo. Pozniča bodo pokopali danes ob 14.30 na Pobreškem pokopališču v Mariboru.
Nogometni privrženci si bodo Pozniča zapomnili tudi kot prvega golgeterja v vijoličastem ob začetku tekmovanja v samostojni Sloveniji, saj je v dveh sezonah dosegel največ zadetkov za klub, v prvem večnem derbiju med Mariborom in Olimpijo v samostojni Sloveniji oktobra 1991 pa je v Ljudskem vrtu za zmago 2:1 zabil oba gola. Leta 1993 je zapustil NK Maribor, igral sezono za avstrijski klub GAK, leto kasneje je oblekel majico Mure, v sezonah 1995/96 je spet nosil vijoličasto majico, leta 1996 je zaigral za portugalski klub Felguerias, v sezoni 1997/98 pa je igral za Dravo Ptuj. Čeprav je sodil med najboljše slovenske napadalce, je majico z državnim grbom oblekel le enkrat, na nepozabni tekmi v Šiški proti Estoniji, ko se je Slovenija prvič v obdobju državne samostojnosti predstavila na domačih tleh in v prijateljski tekmi v Ljubljani 7. aprila 1993 tekmeca premagala z 2:0.
Primerjali so ga z Linekerjem in Hrubeschom
Igor Poznič je bil srednji napadalec, ki je s svojimi zadetki klubu iz Ljudskega vrsta večkrat priigral točke. Ni bil ravno robusten, je pa bil izjemno spreten in okreten, še posebej pa se je odlikoval z nebeškimi skoki za žogo in njegovi goli z glavo so neponovljivi. Nekdanji novinar Večera Slobodan Pejić, ki je o nogometu vedel vse in še več - umrl je avgusta 2008, star je bil 63 let - je o njem v začetku januarja leta 1992 malce hudomušno zapisal. "Igorja Pozniča se drži vzdevek "Lineker" iz Ljudskega vrta, saj ga primerjajo s sijajnim angleškim napadalcem Garyjem Linekerjem, nekateri pa Pozniča primerjajo s slovitim srednjim napadalcem nemške reprezentance Horstom Hrubeschom. A Pikiju očitno ne bi ugajalo, če bi se ga oprijel vzdevek Hrubesch, saj se slednji ne more ravno pohvaliti z lepoto, čeprav drži, da ima Poznič po iznajdljivosti, neustrašnosti v dvobojih, visokem skoku in načinu dajanja zadetkov z glavo več skupnega s Hrubeschom kot pa z Linekerjem."
Na "pravo" igralno mesto ga je postavil Bloudek
Trenerji so Pozniča postavljali na različna igralna mesta, od branilca do krilnega napadalca. Ko je leta 1989 člansko moštvo vijoličastih prevzel Marijan Bloudek in prenovil igralsko zasedbo, mu je namenil vlogo igralca v konici napada. "Igor je do tedaj igral desnega branilca in ker sem ugotovil, da je zelo okreten in spreten z žogo in da je močan tudi v skoku, sem se odločil, da ga 'preselim' v napad in skupaj s Šimundžo sta bila strah in trepet za vse vratarje. Igor je bil res izjemen napadalec," se spominja Marijan Bloudek.
Poznič, s katerim sva se dobro poznala, mi je nekoč med pogovorom dejal, da bi za NK Maribor zagotovo dosegel veliko več zadetkov, če bi prej zaigral v konici napada, a da je imel tudi smolo s poškodbami. Kar dvakrat je moral na operacijo prepone, jeseni 1989 je okreval in spet zaigral za Maribor Branik, ki je takrat pod vodstvom Bloudka igral v zahodni skupini jugoslovanske medrepubliške lige.
Odličen nogometaš in pravi kapetan
Seznam Pozničevih soigralcev v NK Maribor je dolg, v različnih obdobjih so z njim igrali Aleš Križan, Ante Šimundža, Peter Binkovski, Renato Kotnik, Milan Žurman, Marko Simeunović, Branko Šarenac, Mladen Dabanović, Gregor Židan, Marinko Galić, Amir Karić ... Zelo dobro je Igorja poznal nekdanji nogometaš Maribora Branika in že dolga leta trener Jože Karmel. "Kot igralec in človek je Igor imel veliko vrlin, bil je skromen fant, prijazen in vedno pripravljen na pogovor. Kot trener je v klubih skrbel predvsem za mlajše selekcije in z veseljem je na igralce prenašal svoje bogato nogometno znanje. Tesna sodelavca sva postala v NK Limbuš Pekre, kjer treniram ekipo do 13 let, Igor pa je treniral mladinsko ekipo kluba," je povedal Karmel. Nekaj časa je bil Pozničev trener v NK Maribor tudi Vojislav Simeunović. "Igor je bil izraziti napadalec, rojeni golgeter. Imel je vse, kar mora imeti srednji napadalec."
Renato Kotnik je bil Pozničev soigralec vrsto let. "Igor je bil dober človek in prijatelj, odličen nogometaš in pravi kapetan ekipe. Med soigralci in navijači je bil zelo priljubljen. Odlikoval se je z nebeškim skokom in ko je žogo udaril z glavo, je večina vratarjev morala ponjo v mrežo. Z zadetki je odločil marsikatero tekmo. Kot takšen mi bo ostal v nepozabnem spominu." Ko je Gregor Židan leta 1993 iz zagrebškega Dinama prestopil v Maribor, je prijateljske odnose najprej navezal z Alešem Križanom in Igorjem Pozničem. "Vsi nogometaši Maribora so me sprejeli odprtih rok, še posebej pa Aleš in Igor, ki sta mi pomagala, da sem se v Mariboru počutil odlično. Igor je bil sijajen napadalec, a žal pogosto poškodovan, sicer bi bil lahko še uspešnejši. Njegovi zadetki z glavo so bili neponovljivi, imel je nebeški skok, vedno je bil na pravem mestu, tam, kjer je lahko dosegel gol."
