(KOMENTAR) Padle ambicije največjega nogometnega kluba v državi, ki postaja vse bolj odtujen in neuspešen

V četrtek so se kar trije slovenski nogometni klubi borili za uvrstitev v jesenski del Uefinih nogometnih tekmovanj. Tudi Mariborčani, 16-kratni slovenski državni prvaki, so bili povabljeni na evropsko nogometno zabavo, ki bi trajala vsaj do decembra, a se je vijoličasti ne bodo udeležili. Kljub neuspešni epizodi Mariborčanov se uspešno slovensko nogometno poletje, ki ga je tlakovala reprezentanca, podaljšuje do zime. Olimpiji in Celju je uspelo v konferenčno ligo, Mariboru pač ne.

Pet porazov vijoličastih na osmih evropskih tekmah je bilo preveč. Maribor je dve zmagi osvojil doma, ko so imeli na igrišču prednost igralca več, na zadnjih treh evropskih tekmah pa ni dosegel niti gola. Kadrovsko podhranjena ekipa ni bila kos izzivu, Ante Šimundža pa ni imel rešitve, čeprav, roko na srce, mariborski tekmeci kljub višjim vrednostim ekip niso bili zastrašujoča prepreka.

Z veseljem bi se v četrtek posul s pepelom, saj sem sredi julija napovedal, da bi se moral zgoditi čudež za prvo evropsko jesen Maribora po sedmih letih. Na žalost pristašev vijoličastih se čudež ni zgodil. 

Kakor da so se sprijaznili s stanjem pod Kalvarijo, je večina navijačev v Ljudskem vrtu po izpadu iz Evrope vzklikala "šampioni" in "državno prvenstvo". Nogometne ambicije v mestu ob Dravi so vse manjše. Odziv javnosti sovpada s stanjem duha v klubu. Vodilni na Mladinski 29 ponavljajo, da največjim tekmecem in vložkom njihovih lastnikov v domačem prvenstvu ne morejo slediti, vmes za svoje neuspehe krivijo druge, denimo sodniško organizacijo in nogometno zvezo, v ogledalo pa se ne pogledajo.

Najtrofejnejši slovenski klub je v zadnjih petih letih osvojil le eno lovoriko. Jesen v Evropi je nedosegljiva sedem let. Klub z najvišjim proračunom v državi je že zdavnaj porabil finančne zaloge iz prejšnjega desetletja, rešitev pa so vijoličasti našli v tem, da so klub ponudili na trgu. Na turške partnerje se zadnje mesece zanašajo Mariborčani ter jim pripisujejo zasluge, da poleti niso bile potrebne prodaje. Toda največji klub v državi se ne bi smel prepustiti prostemu toku in se sprijazniti s povprečnostjo, ki jo ta kaže zadnja leta in tudi v iztekajočem se prestopnem roku.

Za malodušje v pisarnah Ljudskega vrta in med navijači je predvsem odgovorno vodstvo NK Maribor. Skrb vzbujajoče je, da eden zadnjih branikov mesta, s katerim so se v zadnjem poldrugem desetletju ob uspehih Mariborčani radi poistovetili, postaja ljudem vse bolj odtujen in vse manj uspešen.

Kdo je odgovoren za to? Naši komentarji in analize, ki so bili v prejšnjih letih v klubu marsikdaj sprejeti z neodobravanjem, so že ponudili odgovore. Spremenilo se ni veliko, Maribor ne napreduje, niti stagnira več ne. Zdaj so na potezi odločevalci. Se bodo ti umaknili ali naredili drastično spremembo v svojem delovanju, prilagodili poteze aktualnim razmeram in se le vrnili na stara pota? Korenitih premikov v NK Maribor v zadnjih letih nismo vajeni, zato jih tudi ne gre pričakovati. Le kaj na vse to poreče Acun Ilicali, ki naj bi mariborski nogomet v prihodnosti znova dvignil na višji nivo?