Kriza košarkarske Olimpije: Evropsko dno na vitaminih

Bila je to idealna priložnost, da se prekine črni niz. Reyer Venezia je daleč od časov, ko jo je med svojo NBA-pavzo okrepil Saša Vujačić in v evropskem pokalu letos sodi med slabše ekipe. Cedevita Olimpija je to vedela, pritisnila, si šest minut pred koncem tekme pridelala enajst točk prednosti - a na koncu vse to zapravila. Za še šesti zaporedni poraz (95:87) v drugorazrednem evropskem tekmovanju. Pravzaprav za že enajsti, če štejemo še zaključek lanske sezone. Takrat je bil klub, ki je še pred kratkim ciljal na vrnitev v evroligo, zadnji v svoji desetčlanski skupini evropskega pokala. In tudi letos je brez zmage pri dnu.

Rezultat zadnje četrtine 33:15 proti Benečanom je le simptom očitno (spet) zgrešene priprave na novo sezono, v kateri se je zamenjalo strokovno vodstvo - športnega direktorja Sanija Bečirovića je nasledil Vlado Ilievski, trenerja Mira Alilovića pa Simone Pianigianni, ki pa ga zaradi bolniškega staleža zdaj že dva tedna nadomešča pomočnik Andrea Turchetto. "Težko je najti prave besede. 35 minut smo igrali zelo dobro, vodili, nato pa v zaključku srečanja zgrešili nekaj metov, tudi žoga ni več dobro krožila," je slednji pokomentiral nov poraz.

Začelo se je z razprodanimi Stožicami

Je dosegel edini predstavnik slovenske klubske košarke v Evropi, ki z naslovom državnega prvaka ter pokalno in superpokalno lovoriko na domačih tleh absolutno dominira, novo dno? Niti ne. Še kot Union Olimpija je bil klub že v sezoni 2016/2017 zadnji v svoji skupini evropskega pokala, nakar je tekmoval v tretjeligaški Fibini ligi prvakov in tam kot Petrol Olimpija najprej zasedel predzadnje, sezono kasneje pa še zadnje mesto v svoji skupini. Kdo so bili takrat tekmeci? Nemški Bayreuth, belgijski Oostende, francoski Strasbourg, grški Promitheas, litovski Neptunas, turški Bešiktaš in italijanski Virtus. Olimpiji je takrat uspelo zmagati na eni od trinajstih tekem (razlika v koših je bila -103), padli so Belgijci. A še huje je bilo, da so zmaji takrat zadnje mesto zasedali tudi v ligi ABA, s čimer jim je grozil ne le izpad iz Evrope, ampak tudi iz prve regionalne lige. Rešila jih je združitev s Cedevito. No, kot združen klub pa je Cedevita Olimpija gotovo dosegla dno. Resda jo je v letošnjem evropskem pokalu močno nadigral le Hapoel iz Tel Aviva (100:73), vsi ostali porazi pa so bili znotraj desetih točk razlike, a bilanca zadnjih 25 evropskih tekem kaže, da so Ljubljančani v tem času zabeležili le tri zmage. Ironično, prvi od teh 22 porazov se je začel po evropskem nizu devetih zmag. Še deseta je bila v četrtfinalu sezone 2021/2022 že skoraj v žepu - tako so vsaj nekaj minut mislile prvič po evroligaškem 2011 razprodane Stožice -, a so sodniki naposled ugotovili, da je Jacob Pullen trojko zadel kakšno desetinko sekunde prepozno. Bursaspor je takrat šel do finala in je imel ob izključitvi ruskih klubov iz evrolige celo možnost za pristop k eliti, Cedevita Olimpija pa je zdrvela - proti dnu.

Prepelič ni faktor X, mladi sedijo

In če smo v predlanski sezoni zmagovalni niz zmajev v vseh tekmovanjih šteli celo do 12 - prekinil ga je, ironično, Šenčur v državnem prvenstvu, v katerem so zmaji nastopali z B-ekipo -, letos Olimpija ni povezala niti dveh zaporednih. Relativno uspešnim nastopom v regionalni ligi ABA (4 zmage, 2 poraza) namreč vedno sledi streznitev v Evropi. Za zdaj negativnega trenda ni obrnil niti prihod reprezentanta Klemna Prepeliča, ki se je klubu zavezal le do konca koledarskega leta, gledalci pa bi poraze najbrž lažje prebavljali, če bi šli slabši rezultati na račun večje minutaže domačih upov Gregorja Glasa, Luke Ščuke in Roka Radovića. A omenjeni trije so na zadnji tekmi (spet) skupaj nabrali manj kot 20 minut.

Do kdaj bo šlo tako naprej? Zmaje lahko z optimizmom navdahne pogled proti koledarju. Naslednji teden bodo zaigrali proti Hamburgu, s katerim zasedajo dno lestvice evropskega pokala. A saj vemo, kako je z "idealnimi priložnostmi, da se prekine črni niz." Tudi ta članek se je začel tako ...