Od Nesterovića do Dragića: Brez prstana Slovenec ne odneha

Zoran Mijatović Zoran Mijatović
30.09.2020 07:01

Ne glede na to, če na ključnih tekmah le grejejo klop ali pa zadenejo pomembne mete, slovenski košarkarji se na zadnji NBA-stopnički že tradicionalno ne ustavijo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Goran Dragić bo postal četrti Slovenec z nastopom v finalu najmočenjše košarkarske lige na svetu.
Reuters

Ni še bilo Slovenca, ki bi prilezel do finala lige NBA in na koncu ostal brez šampionskega prstana. Radoslav Nesterović ima enega, Beno Udrih in Aleksander Vujačić dva. A tradicija Goranu Dragiću ne zagotavlja uspeha. Edini, za katerega je že jasno, da bo prišel do ultimativnega kosa nakita, je Dion Waiters, še v začetku sezone član Miamija, zdaj Los Angeles Lakersov. Kako je prišel iz Floride v Kalifornijo, je dolga zgodba, ki pa se je začela s tremi suspenzi v moštvu vročice – prvič, ker je na letalu doživel panični napad, potem ko se je prenajedel bonbonov, polnjenih s THC-jem, drugič, ker je z "bolniškega staleža" na instagramu objavil fotografijo z zabave na jahti, in tretjič, ker se je pritoževal nad igralnim časom.

Ob pravem času na pravem mestu

V času slovenske naveze pri San Antoniu je bil najhujši tekmec Detroit, proti kateremu pa Udrih in Nesterović na odločilni tekmi finala nista zaigrala.
EPA

Podobno kot tokrat Waiters se je leta 2003 ob pravem času na pravem mestu znašel Radoslav Nesterović. 11,2 točke in 6,6 skoka na tekmo v četrti sezoni pri Minnesoti, kjer je tvoril centrsko navezo s Kevinom Garnettom, mu je omogočilo, da je lahko izbiral naslednjega delodajalca. Čeprav mu je dotedanji klub ponujal deset milijonov evrov več, se je 27-letnik odločil za San Antonio. V pravem trenutku. Medtem ko je Gregg Popovich sestavljal zdaj že legendarno trojico Tony Parker – Emanuel Ginobili – Tim Duncan, je s kariero zaključil eden najboljših centrov 90-ih David Robinson. Nesterović je zapolnil njegove čevlje številka 51, hkrati pa je že naslednje leto dobil slovensko družbo v Benu Udrihu. Prav ključnih vlog v finalu leta 2005 Slovenca sicer nista imela. Bolje rečeno, na odločilni sedmi tekmi proti branilcem naslova iz Detroita nista niti stopila na parket, a po končnih 81:74 za Spurse jima prstana ne more nihče oporekati.

Zacvetel šele po šampionskih letih

Nesterović, takrat najbogatejši slovenski športnik, se je v tisti sezoni ukvarjal tudi s poškodbo gležnja, njegov igralni čas, posledično pa statistični izkupiček, pa se je, tudi na račun Nazrja Mohammeda, vedno bolj zniževal, dokler ga leta 2006 San Antonio ni poslal v Toronto. Slovenska naveza v San Antoniu je bila razbita, tudi Udrih pa se je mučil z minutažo. Iz rezervista Tonyju Parkerju je po prihodu Nicka van Exela postal šele tretja opcija na položaju organizatorja igre. Za nameček je v novem pohodu na naslov leta 2007 Popovich med Parkerjevimi minutami počitka najbolj zaupal veteranu Jacqueju Vaughnu. Težko bi rekli, da ni ravnal prav. Spursi so v finalu s 4:0 pometli s Clevelandom LeBrona Jamesa, Udrih pa je spet, brez odigrane minute na zadnji tekmi, prišel do drugega prstana. Njegova kariera je, ironično, dokončno zacvetela šele po tem – odšel je v Sacramento, prevzel vlogo prvega organizatorja igre, podpisal 30-milijonsko pogodbo, se tudi poročil … Le s slovensko reprezentanco kmalu ni več našel skupnega jezika.

Beno Udrih je s San Antoniem osvojil dva prstana.
EPA

Vujačićev komolec za Dragićeve kletvice

Mašina, kot so Američani klicali Vujačića, se je najbolj silovito zagnala prav na finalnih tekmah.
EPA

Danes je Udrih ameriški državljan in živi v Kaliforniji. Enako velja za še enega dolžnika slovenski reprezentanci, Aleksandra Vujačića, še tretjega Slovenca z naslovom NBA-prvaka. Za razliko od prvih dveh se zdi, da je Vujačić, čeprav je ob Kobeju Bryantu v igro prav tako prihajal s klopi, v finalih rad zablestel. Kar 20 točk je kot rezervist dosegel na tretji tekmi finala leta 2008, ki pa ga je na koncu dobil Boston. Naslednji dve leti sta pripadli Lakersom. Leta 2009 je šlo dokaj gladko, s 4:1, čez Orlando, naslednje leto pa je že bilo težje. Že finale zahodne konference je postregel z napetim bojem proti Phoenixu, tako vročim, da sta se med seboj dobesedno udarila celo rojaka. Vujačić je na šesti tekmi Dragića s komolcem treščil v obraz, ta je padel, Mariborčan pa je dobil nešportno osebno napako. "Nekaj je rekel o moji družini. Poškodovati ga pa nisem želel," je po tekmi razlagal Vujačić. 4:2 za Lakerse je pomenilo odhod v finale, kjer je Vujačić enajst sekund pred koncem šeste tekme proti Bostonu zadel prosta meta za štiri točke prednosti in drugi naslov prvaka, medtem ko je Dragić za svoj preboj do finala moral počakati še nadaljnjih deset let.

No, njegov neposredni tekmec na igrišču bo isti, kot bi bil takrat. Organizator igre Rajon Rondo je leta 2010 dirigiral igro treh superzvezdnikov Raya Allena, Paula Piercea in Kevina Garnetta, letos pa, tudi on pri 34-ih, vodi LeBrona Jamesa, Anthonyja Davisa in Dwighta Howarda. V medsebojnih tekmah so bile doslej z 11:8 uspešnejše ekipe, ki jim je poveljeval Dragić, a v končnici se ta dva elitna "playmakerja" še nikdar nista srečala.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta