Uroš Gramc
Kdor je dvomil v sposobnosti Tadeja Pogačarja, je dobil po prstih. Ne, Mathieu van der Poel ni prerasel slovenskega šampiona, prvi spomenik sezone mu je le bolj ustrezal. Na drugem, ko se je cesta postavila pokonci, pa čeprav je imela dirka po Flandriji zgolj dobrih dva tisoč višinskih metrov in je bila na najtežjih odsekih speljana po tlakovanih cestah, ki so kot domače dvorišče Nizozemca, je prvi kolesar sveta potrdil svoj status. Po letu 2023 je spet slavil na drugi klasiki sezone iz elitne peterice za še eno od najodmevnejših zmag, čeprav jih je v profesionalni karieri nanizal že 93.
"Cilj je bil zmagati, ampak na koncu se še kar ne zavedam, da smo to dosegli. Ne morem biti bolj ponosen na ekipo in kako smo dirkali, čeprav smo imeli tudi nekaj smole. Toda dobro se je izteklo in zelo sem srečen, da sem zmagal na tej dirki in v tej majici," je dejal svetovni prvak. Ja, v mavričasti majici ne zmore vsak, a ni treba daleč v zgodovino, da najdemo še koga, ki mu je uspelo. Ravno njegovemu največjemu tekmecu je, in to lani, ko je bil sam zaradi priprave na Giro odsoten.
Tokrat je imel van der Poel kanček smole, nekje na polovici proge je padel in moral loviti glavnino, a tudi Pogačar je tam izgubil nekaj svojih mož. "Padli so Johnny (Narvaez), Tim (Wellens) in Florian (Vermeersch), ki pa se je nekako vrnil. Še pravočasno, da je vodil na Oude Kwaremont. Vsa čast mu. Vsi smo se borili, fantje so se vračali, vsi so šli čez sebe, da so izpolnili plan, čeprav je bilo na poti veliko ovir," je svojo vojsko pohvalil kapetan Emiratov.
Zelo težek tlakovan vzpon na Oude Kwaremont je bil odločilen kot ob predlanski Pogačarjevi zmagi. Ampak ne ob prvem prečenju, ki ga je omenil, in ne ob drugem ob vstopu v zaključni krog, kjer se je dirka "po pravilu" razplamtela. Takrat je slovenski as seveda napadel in nato še tisočkrat, vsakič, ko je imel priložnost, je grenil življenje tekmecem. Ob tretjem obisku jih je vse zlomil, tudi van der Poela, ki je bil dolgo videti, kot da bo preživel vse strele 26-letnega Gorenjca. Na koncu ga je v sprintu četverice prehitel še Mads Pedersen, Pogačar pa je daleč v ospredju po 18-kilometrski solo vožnji lahko slavil svojo osmo zmago na spomenikih.
Z njo se je odlepil od van der Poela, Toma Boonena in Fabiana Cancellare, ki sta kraljevala pred desetletjem, dvema, ter Gina Bartalija, pridružil pa se je Riku Van Looyu na šestem mestu večne lestvice, na kateri je daleč pred vsemi legendarni Eddy Merckx (19 zmag). Kako dominantna sta kolesarja sedanjosti, ki ju omenjamo skozi tekst, pove podatek, da sta si razdelila zadnjih šest spomenikov (3:3), od zadnjih 13 sta le tri prepustila konkurenci. In morda bo v novi nedelji na vrhu spet eden od njiju. A razplet na dirki Pariz-Roubaix je negotov, kot še nobeden poprej, saj se bo Pogačar prvič lotil zloglasnega Severnega pekla. Je pa tehtnica vseeno spet bolj na strani van der Poela, ki je dirko dobil zadnji dve leti. "Sprejmem izziv, potrudil se bom. Flandrija mi bolj ustreza, ampak Roubaix je prav tako težka dirka. V tej formi moram poskusiti," je dejal o kraljici belgijskih klasik.
Rezultati, Brugge-Oudenaarde, 269 km: 1. Tadej Pogačar (Slovenija/UAE Emirates XRG), 2. Mads Pedersen (Danska/Lidl-Trek), 3. Mathieu van der Poel (Nizozemska/Alpecin-Deceuninck), 4. Wout van Aert (Visma-Lease a Bike), 5. Japser Stuyven (oba Belgija/Lidl-Trek) vsi +1:01 ... 21. Matej Mohorič (Slovenija/Bahrain Vicotrious) 2:19.
