Najlepša jutra v Parizu so ... zjutraj. Na vogalu v kavarni, ko se mesto prebuja ter ti z njim ob kavici in rogljičku. Croissantu, kar je umetnost izgovoriti, ampak meni menda kar rata, pravijo. Takšna jutra so mi priporočali, ker so pariška, avtentična, in meni skoraj vsako jutro rata. Skoraj mi je v petek, v soboto, v nedeljo ... saj veste, kako gre naprej.