(POGOVOR) Aleksander Vlasov, pomočnik Primoža Rogliča: Če on zmaga na Touru in sem v ekipi, sem del uspeha

Slovenski kolesarski navijači se Aleksandra Vlasova morda spomnijo po pikčasti majici in skupno tretjem mestu na naši največji dirki pred petimi leti, a 27-letni Rus jim bo verjetneje bolj ostal v spominu po letošnjem letu. Je namreč že tretje leto član nemške zasedbe Bora-Hansgrohe in bo eden od glavnih pomočnikov Primoža Rogliča v lovu na rumeno majico na dirki po Franciji. Tudi sam je bil na Touru že zelo visoko, peti je bil predlani, na Giru 21 je bil še mesto višje, da pa gre za kolesarja, ki se morda nekoč tudi sam vmeša v boj za zmago na najdaljših preizkušnjah, dokazuje tudi sedmo mesto z lanske Vuelte. Njegovo najodmevnejše slavje je s predlanske enotedenske preizkušnje po Romandiji.

"Velikokrat sem bil že na odru za zmagovalce, vendar nimam veliko zmag. Primož skoraj vedno, kamor pride – zmaga. Mogoče bom zdaj videl kaj novega, spoznal, kako se to počne," nam je pred dnevi na pripravah nemške zasedbe na Majorki dejal Aleksandr Vlasov. Prihoda slovenskega asa ne vidi v tej luči, da bi mu jemal priložnosti, ko bi lahko sam zablestel. "Ne, z izjemo dirke po Franciji bom nastopal brez Primoža. Torej bom lahko lovil dobre rezultate. Na Touru pa bomo videli, kako bo šlo. Nikoli ne veš, mogoče bom dobil priložnost za kakšno etapno zmago poleg mojega glavnega cilja, da mu pomagam. Seveda pa ne bo načrt, da se od misli na skupni seštevek poslovim že prvi dan."

Vingegaard trši oreh kot Pogačar

Ko imaš v ekipi takšnega asa, kot je Zasavec, Rus nima težav biti pomočnik. "Razlika je, če imaš močnega fanta, ki lahko zmaga na največji dirki na svetu. Takrat veš, zakaj to delaš, in se zavedaš, kaj se lahko doseže z njim. To mi daje motivacijo, ker če on zmaga na Touru in sem v ekipi, sem del uspeha. Za vsakega kolesarja, ki je del ekipe, je to nekaj izjemno lepega." In kakšne možnosti ima Kisovčan proti Vingegaardu, Pogačarju in Evenepoelu? "Letos bo na startu res močna konkurenca. Primož je že dokazal, da lahko zmaga na tritedenski dirki. Vsekakor ima šanso, Trenutno bi rekel, da je Jonas pred Tadejem, ki gre še na Giro. Tudi zmagal je v zadnjih dveh letih in ima zelo močno moštvo. Pri Remcu pa nikoli ne veš. Lahko je zelo dober, lahko pa mu kak slab dan vse vzame, kot mu je lani na Vuelti. Toda zagotovo je eden od nevarnih mož." Kako se bodo pri Nemcih lotili Danca, se še niso pogovarjali. "Še šest mesecev je do takrat, te debate še pridejo. Zelo močan je na vzponih, toda, kot je rekel naš športni direktor Rolf Aldag, potrebuješ ekipo tudi za ravninske etape, za makadamsko. Wout van Aert je v tem odličen in ga letos ne bo zraven. Mogoče to izkoristimo v svoj prid."

Pogačar je imel letos ob sebi Adama Yatesa, a čeprav je bil dvojec Emiratov lani na Elizejskih poljanah na stopničkah, ni zlomil Danca … "Je pa Sepp Kuss kot pomočnik osvojil Vuelto. Kaj podobnega se vedno lahko zgodi. Lahko si kak dan v pobegu, karte se premešajo in padeš v scenariju za zmago," je optimističen Vlasov. V kolesarstvu se večkrat zgodi kaj nepredvidljivega. Na zadnjem spomeniku prejšnje sezone bi lahko tudi on zmagal, a je bil "le" četrti. Še Pogačar je priznal, da je bil izjemno močan. "Zelo dobro sem se počutil tisti dan. Skupaj sva bila v ospredju. Upal sem, da bova šla do konca. Ampak na vrhu zadnjega vzpona je bila skupaj skupina kakšnih devetih. Pred spustom se je postavil na čelo, vendar ga nisem jemal resno, da bo šel sam do cilja. Spustil sem ga za dva, tri metre, da bi kdo drug zakrpal luknjo, ampak potem ga nismo več videli (smeh). Bilo je malo neumno." V porazu je le našel nekaj pozitivnega. "Lombardija mi je dala veliko motivacije za enodnevne dirke. Mislim, da bom letos spet nastopil, ker mi je všeč, poleg tega pa bom tudi na Liege-Bastogne-Liege in na Valonski puščici."

Roglič prijazen, odprt, profesionalen

Njegov glavni cilj so vendarle etapne preizkušnje. "Po Kataloniji, Valencii, Pariz-Nica, verjetno spet Romandija ..." Pa se vidi tudi kot zmagovalec grand toura? "Seveda, to je moja želja. Bil sem že blizu stopničk. Takrat mi je primanjkovalo izkušenj, šele drugo leto sem bil v svetovni seriji. Mogoče sem naredil kaj neumnega, kdaj izgubil preveč moči za nič. Upam, da bom v prihodnje unovčil izkušnje." Kolesarstvo je njegovo življenje, pri 18 letih je odšel od doma, k staršem v hladni del Rusije ob meji s Finsko, kjer je nekoč rad tekal na smučeh in se ukvarjal z judom, se vrača le občasno. Člansko kolesarsko kariero je začel v italijanskem amaterskem klubu, kjer pa so se kalili biseri, tudi Filippo Ganna, nato pa si čez rusko moštvo Gazprom-RusVelo utril pot v kazahstansko Astano in v svetovno serijo. Pred dvema letoma je presedlal v Bora-Hansgorhe. "Takrat sem se tudi preselil v Monako. Živim z ženo, moji starši so v Rusiji in sem jih obiskal le nekajkrat," je povedal o zasebnem življenju. Te poti ne obžaluje. "Nikoli mi ni bilo težko, ker imam rad kolesarstvo, in sem se odločil, da se mu popolnoma posvetim. Včasih je težko biti od družine, ampak zdaj je žena ob meni, in ko pridem k njej v Monako, se počutim kot doma."

Tam ima veliko možnosti za trening tudi z Rogličem. "Večkrat sva se že srečala, se malo ustavila in poklepetala, ampak nisva še nikoli skupaj trenirala. Morda bova zdaj," ne skriva želje. Rus meni, da sta se dobro ujela. "Zelo je prijazen, zelo odprt, rad govori. Poleg tega je izjemno močan in profesionalen. Vedno je dobro imeti takšnega kolesarja v ekipi, ker ti lahko pokaže, kako se dirka, kako zmaguje in še marsikaj drugega. To je super zame, za mojo prihodnost," je sklenil Aleksander Vlasov.