(POGOVOR) Rok Marguč: Ne smem povedati, kako dobro mi gre na treningu

Začetek prejšnjega desetletja je bil njegov, v obdobju 2011-2015 je na svetovnih prvenstvih pobral cel komplet kolajn (in še en bron zraven), zmagal v svetovnem pokalu in osvojil odličje v veleslalomskem seštevku. Le devet stotink mu je na olimpijskih igrah v Sočiju zmanjkalo, da bi imeli slovenski polfinale (z Žanom Koširjem), a zadnja štiri leta, odkar je sezono zadnjič končal v deseterici, Roku Marguču ne gre po načrtih. V izločilnih bojih je bil nazadnje pred tremi leti v Cortini d'Ampezzo, kjer je v soboto Gloria Kotnik pri 33 letih slavila prvo zmago. Tri leta starejši Celjan je bil v Dolomitih blizu vrnitve na pota stare slave, toda storil je preveliko napako. Potem ko je v Winterbergu le za 19 stotink zaostal za finalnimi vožnjami, v Carezzi pa za 24, je bil na tretjem prizorišču od njih spet precej oddaljen.

"Govorimo o povsem moji napaki. Želja, da bi prišel v finale, je bila po 18. in 19. mestu očitno prevelika. Pretiraval sem. Škoda, proga tega ni dopuščala, sicer pa sem se dobro počutil," si ni preveč gnal k srcu. Uvod sezone se mu ni posrečil, toda ni manjkalo veliko, da bi bil zadovoljen. "Če bi bil v finalu, bi seveda bil zadovoljen. V Nemčiji sem imel malo težav z zdravjem. Verjetno sem 'fasal' trebušno gripo, nič nisem jedel. Nato pa je bila predvsem psiha, ker mi je na treningu šlo že zelo dobro in sem mislil, da mi bo tudi na tekmi. Očitno ne gre tako, z danes na jutri, sem bil pa dvakrat zelo blizu," se hrabri 36-letnik.

Potrpljenje nujno

Za vzgled, da se vztrajanje poplača, ni treba daleč; reprezentančni kolegici se je odprlo šele po dveh desetletjih trdega dela. Marguč vrhunsko izkušnjo že ima, njegovi upi v povratek pa prav tako trde temelje. "Ne smem povedati, kako dobro mi gre na treningu, ker potem bom imel na tekmi še več pritiska. Zdaj moram vožnje le še prenesti," se je zasmejal Celjan. To je seveda lažje reči, kot storiti: "Vse skupaj se mora sestaviti. Malo potrpljenja je potrebnega. Mislim, da je to vprašanje dveh, treh tekem. Je pa tudi dejstvo, da mi je startna številka v zadnjih letih precej padla in v prvih vožnjah se to ponekod pozna. Drugi sta že bili konkurenčni, ko bo še prva, bom v finalu."

Ko bo odpadel pritisk, bo tudi njemu najbrž steklo še za kaj več ... "Seveda bo lažje, ampak ni še. Lani sem bil od najboljših vseeno precej bolj oddaljen," je priznal izkušen štajerski deskar alpskega sloga. K spremembam je prispevala nova oprema, ima tudi drugačen način treninga. Nič več se ne poti sam, temveč pod vodstvom novega vodja reprezentančnega trenerja Jureta Hafnerja ter s Kotnikovo in Koširjem: "Veliko smo bili letos skupaj, večji del priprav sem opravil z reprezentanco. Prejšnji teden je bil z nami v Kronplatzu tudi Tim (Mastnak). S Hafijem sem zadovoljen, je dobrodošla sprememba, svež veter. Lažje je, ko imaš cel pogon – serviserja, maserja, trenerja ... Vsi delajo zate. Ko si sam, moraš vse sam tudi delati. Poleg tega sem zamenjal opremo, kar je po moje eden od glavnih razlogov, da sem bližje. Zdaj sem že v letih in se vse pozna."

Cortina? Prepovedano vprašanje

V karavani ni več med mlajšimi, a niti med najstarejšimi ne, saj jih je več že v petem desetletju življenja. Italijan Roland Fischnaller je v Cortini s peto zmago, ob tem, da v vseh devetih nastopih še ni bil slabši kot tretji, in pri 42 letih v izjemni kondiciji. Kako pa je s tem pri šest let mlajšem Celjanu? Že zjutraj težko vstane iz postelje? "To sem že pri dvajsetih. Zgodnjega vstajanja nikoli nisem maral," se je zasmejal: "Razlika je ta, da sem včasih lahko odpeljal 20 voženj na trening, zdaj pa moram le šest ali osem dobrih. Z leti moraš spremeniti način in regeneracija se podaljša. Letos treniram tudi z Japonko Cubaki Miki, mala lahko trenira dan in noč. Ko jaz neham, ona naredi še deset 'fur'."

Marguč v majhni deskarski skupnosti sodeluje s tujci, tudi s Korejci, Turki ... Slednji so ga za teden dni povabili na trening, zato je iz Dolomitov zavil na letališče v Benetke. Vrnil se bo tik pred božičem: "Potem pa upam, da bodo doma primerne razmere. Ampak božično-novoletni čas mi bo prišel prav tudi, da bom z družino, da odmislim deskanje, ker zadnje tri mesece vsega skupaj nisem bil doma niti deset dni." Naslednja tekma svetovnega pokala ga čaka v Bad Gasteinu čez tri tedne. "Po novem letu pridejo nove priložnosti. Želim se vrniti v finale, spet dirkati. To je moj cilj za to sezono," pravi Marguč. In kakšen je dolgoročni? Smo vendarle v začetku novega olimpijskega ciklusa. "Joj, ne me vprašati, če bom vztrajal do Cortine. Nisem se še odločil. Dal sem si dve leti. V tem času imam namen priti nazaj na vrh oziroma tja, kjer sem že bil. Če mi bo uspelo, bom potegnil do Cortine, če ne, bom nehal," odgovarja. V Italiji bi bile to že njegove pete igre.