Zoran Mijatović
Verjeli ali ne, v 99 letih delovanja je imela Mednarodna smučarska zveza FIS samo pet predsednikov. Četrtega, Giana Franca Kasperja, ki je to funkcijo opravljal od leta 1998, je lani zamenjal predsednik poslovne skupine Head Johan Eliasch, ki ugotavlja: "Če si predsednik, lahko delaš tudi zelo malo. A to ni moj namen. Ali si zavzet ali pa se tega sploh ne lotiš."
Neposredno s svetovnega prvenstva v alpskem smučanju v Meribelu in Courchevelu je prišel v Planico in, jasno, tekmovanje v Franciji ocenil kot najboljše do zdaj. "Vrhunska lokacija, fenomenalni pogoji, spektakularno vreme," je nizal pridevnike za presežke. Ne nazadnje so bile tam uveljavljene nekatere novosti, kot denimo letalniki za bolj zanimive posnetke kamer, več vmesnih časov za sledenje v živo itd. "S tem smo videli, kako lahko z majhnimi detajli naredimo šport še bolj televizičen." Čeprav ima po podatkih agencije Infront smučarski šport največjo gledanost med prebivalci, starimi od 45 do 55 let, Eliasch verjame, da lahko postane celo najbolj gledan na svetu. "Športnike in njihove zgodbe moramo narediti še bolj zanimive, v slogu serije Drive to survive (resničnostna serija o dirkačih formule ena, op. p.). Šport ima v privabljanju gledalcev številne tekmece, od serij do kina, a njegova prednost je avtentičnost." Ob Eliaschu je na Sporto konferenci nastopil tudi predsednik Slovenske smučarske zveze Enzo Smrekar. Zanj je ob omembi besedne zveze 'zimski športi' prva misel - nacionalni ponos: "Slovenci smo še posebej povezani nanje. Iz tega naslova imamo skoraj polovico olimpijskih medalj!"
Prednost Planice je ambient
Pri še večjem vzbujanju zanimanja javnosti za zimske športe bo FIS-u v pomoč nordijsko SP v Planici. "Upam, da bo potekalo na izjemni ravni. Slavnostno odprtje je bilo veličastno, narava pa je čudovita in idealna za prvenstvo," je ob prvih vtisih navdušen Eliasch, ki je še ugotavljal, da "šport povsod radi gledajo, a v Sloveniji se ga tudi greste. To je država, ki ima zelo globoko športno strast. Slovenci že izgledate kot športniki!"
Da je pri organizaciji SP velik zalogaj že to, da ga sploh dobiš, pa po uspehu v šele četrtem poskusu poudarja Smrekar: "Prvič, tekmuješ proti celemu svetu. Treba je preveriti infrastrukturo, če so hoteli dovolj dobri, kako je s prevozom, financami ... K sreči imamo veliko izkušenj, saj Slovenija na sezono gosti šest do osem velikih tekmovanj." Kot dodaja, je SP krona vsega storjenega do zdaj: "Morda bo naslednji korak še višji cilj, denimo zimske olimpijske igre treh narodov." Planiško prizorišče je sicer manjše, bolj kompaktno od sorodnih v denimo avstrijskem Seefeldu ali nemškem Oberstdorfu, a to Eliasch vidi kot prednost: "Ne šteje velikost prizorišča, ampak ambient. In na manjšem prizorišču se atmosfera le še bolj čuti."
Kombinaciji vrniti kraljevski ugled
A v luči globalnega segrevanja se zastavlja tudi vprašanje, kakšna je prihodnost zimskih športov. "Pozitivna," je optimističen Eliasch: "Resda FIS ni podjetje, a razmišljati moramo podjetno. Ugotoviti moramo, kaj zanima mlade generacije in delati na trajnosti. Investitorje se danes privablja v povezavi s trajnostjo, zdravjem ..." Po njegovem mnenju ima še največ rezerv za razvoj nordijska kombinacija: "Vrniti ji moramo ugled. Ne nazadnje je bil tudi nekdanji norveški kralj državni prvak v nordijski kombinaciji!" Ob tem je Smrekar dopolnil Eliascha, da je pomembno tudi čim boljše sodelovanje z oblastmi: "V športu je najprej veliko entuziazma, prostovoljstva, strasti, šele kasneje to preraste v posel. A vsak evro, ki ga vložimo v tak dogodek, se večkratno multiplicira skozi trošenje, nakupe, prevoze ... Država mora to prepoznati. Župan Courchevela mi je dejal, da je njihovo tekmovanje zbralo 30 milijonov evrov iz lokalnih, regionalnih in državnih sredstev. Tu ima Slovenija še rezerve."
